Z Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec, Janom Štrukljem, koordinatorjem gibanja Za pitno vodo osrednjeslovenske regije, in Urošem Macerlom, znanim okoljevarstvenikom, predsednikom društva Eko krog, smo se dobili v središču mesta, kjer so nameravali izvesti snemanje in oddajanje v živo pred Zavodom RTV Slovenija ter s tem simbolno pokazati, da mediji o njihovem boju ne poročajo na pravi način, da ne pokažejo celotne slike, teže in pomena referenduma za pitno vodo, ki bo v Sloveniji v nedeljo, 11. julija. Uroš je imel nastop na Radiu Ognjišče, zato smo ga počakali in se medtem pogovarjali o akciji, ki jo izvajajo.

Jan Štrukelj, eden od koordinatorjev osrednjeslovenske regije, ki skrbi za prostovoljce, dela v štabu, na terenu, stojnicah, je povedal: »Danes bomo pozvali medije, naj začnejo poročati o novelah zakona o vodi objektivno. V referendumski kampanji vlada ne sme zavajati in lagati, to je prepovedano z referendumskimi zakoni in ustavo, a vlada to počne. Referendum za drugi tir je sodišče razveljavilo iz podobnih razlogov. Mediji pa zaradi 'uravnoteženosti' ne pokažejo celotne slike, teže delovanja vlade. Zato bomo organizirali novinarsko konferenco in medije pozvali, naj povedo resnico. Resnica je, da vlada zavaja in laže. Večina od nas prostovoljcev ima še svoje službe, a vseeno hodimo po terenu, po vsej Sloveniji, v 'moji' osrednjeslovenski regiji delimo letake po nabiralnikih in ulicah, s kredami pišemo po tleh, pozivamo ljudi, ob koncih tedna imamo stojnico na tržnici, dogovarjamo se z organizatorji dogodkov. Iščemo prostovoljce za Domžale, Kamnik, Grosuplje, Medvode ... V dveh vikendih bomo obiskali večino slovenskih krajev, se družili s prostovoljci in ljudmi, ki nas podpirajo. Energijo iz štaba želimo razdeliti po vsej Sloveniji. Že dolgo ni bilo tako velike mobilizacije ljudi, kot je za ta referendum, zato smo zelo optimistični, da bo uspel. A pomemben je vsak glas, doseči moramo namreč kar 340.000 glasov proti. Sicer bo referendum zaradi kvoruma, kljub temu da bo glasov proti več kot za, padel in zakon bo začel veljati. Spodbujamo aktivno državljanstvo, referendum je najbliže direktni demokraciji. Pozivamo vse, da se ga udeležijo, tudi tiste, ki so za novelo zakona. Pozivam mlade, da povemo, v kakšni družbi želimo živeti. V nekaj desetletjih bomo trpeli zaradi  zakonov, ki se sprejemajo zdaj.«

Na referendum mora priti 340.000 ljudi! Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec in koordinatorka operative štaba, je nadaljevala: »Večina ljudi je proti zakonu, ki odpira okno privatizaciji dostopa do obale, postavljanju elitnih hotelov, bungalovov, ki delajo obalo dostopno le za ljudi, ki zanjo lahko plačajo. A na referendum mora priti 340.000 ljudi, ki bodo glasovali proti. To je skoraj toliko ljudi, kot jih je glasovalo za Boruta Pahorja, to je skoraj toliko kot število vseh državljanov Islandije in to je več ljudi, kot jih živi v podravski regiji. Referendum bo v času dopustov, prestavili so ga še za en teden globlje v poletje, to je bil pač še en manever vlade, da nam onemogoči zmago. Prvi datum bi bil lahko 27. junij, nato so rekli 4. julij, zdaj je 11. Ulovili so zadnjo nedeljo pred parlamentarnimi počitnicami. Število 340.000 bo težko doseči, uspe nam lahko le, če to kampanjo vzamejo za svojo vsi ljudje, če ta boj, ki se tiče prav vsakega od nas, vsak vzame za svojega in se tudi sam angažira. Če vsak nagovori še koga, naj gre glasovat proti. Če pomaga razdeljevati naše letake. Mi nimamo sredstev, ljudje nam denar donirajo, značke izdelujemo sami, ročno.« Jan je dodal: »Vlada sistematično sprejema zakone, s katerimi rahlja ukrepe, deregulira, zato da bi se še zadnje naše stvari, kot sta narava, voda, razprodale. Ta zakon ugaja občinam in lokalnim šerifom, ki so velikokrat lastniki območij ob vodi, gre za nov val privatizacije rek, jezer, vodnih virov. To delajo domnevno v imenu gospodarske rasti in razvoja, a to je zelo kratkovidno. Z vidika naše prihodnosti, podnebne krize in blaginje vseh je to katastrofa.«

Medtem nas je poklical Uroš in sporočil, da je že v centru mesta. Vsi trije smo se odpravili pred javni zavod RTV Slovenija in Nika, Jan in Uroš so začeli snemati pogovor ter ga oddajati v živo prek platforme Piščalka. »Ker nekatere vsebine ne pridejo v medije, ker se jih ne skomunicira. V tej akciji se je povezalo ogromno različnih organizacij, ki želijo nekaj narediti,« je pojasnila Nika.

Voda bo nafta naslednjega stoletja. Ko so opravili javljanje v živo, smo vprašali Uroša Macerla, zakaj se je pridružil gibanju Za pitno vodo: »Eko krog in sam osebno se gibanju Za pitno vodo pridružujemo zato, ker se zavedamo pomembnosti pitne vode. Zavedamo se, da je to v Sloveniji ena največjih nacionalnih vrednot. Po dolgoletnih izkušnjah v okoljevarstvu vidimo, da gremo s tem zakonom v smer, v kateri si bo kapital zakupil najboljše površine ob obalah, v priobalnem območju, tam postavil zgradbe in pogoje, pod katerimi bomo državljani prihajali tja. S tem bo tudi ogrozil pitno vodo. In to se ne sme zgoditi, zato se trudimo, da ta zakon preprečimo. Prvo izjemo v zakon je dala prva Janševa vlada leta 2008, takrat je bil Vizjak gospodarski minister, torej so že takrat naredili prvi korak, zdaj pa samo še nadaljujejo. Ljudje moramo pokazati, da tega ne dovolimo. Zato pridite na referendum in glasujte proti zakonu, naredite nekaj dobrega zase, za otroke, vnuke, naslednje generacije. Ohranimo naše bogastvo, pitno vodo. Voda bo nafta naslednjega stoletja in več.«

Vlada se boji. O poznem datumu referenduma ima Uroš svoje mnenje: »To, da so razglasili referendum šele 11. julija, pomeni, da se vlada boji, da bi svojo voljo izkoristilo čim več državljanov Slovenije. Njihov cilj je, da na referendum ne pride dovolj ljudi. Ljudje bodo zagotovo glasovali proti, ne vemo pa, koliko jih bo prišlo. Vlada se izogiba soočenj v medijih, lansira laži. Ta zakon ne varuje pitne vode in habitatov, biodiverzitete. Resnica je nasprotna.«

Več v reviji Zarja Jana, št. 26, 29.6. 2021