»Začetek in prva polovica leta 2021 bosta v večini Evrope res hladna glede na zdajšnja povprečja, a ne gre za zelo dramatična odstopanja. Bolj kot temperature so bile zanimive velike količine padavin v maju, vendar so tudi te odstopale znotraj pričakovanih vrednosti. Drugače je bilo na zelo severnih območjih naše poloble, kjer pa so bile temperature nadpovprečne, celo ekstremno visoke za pomlad. Žal se podnebne spremembe nadaljujejo, tako da nas nekaj odklonov ne sme zavesti. V Evropi pa se bolj kot pomladi itak ogrevajo poletja, to pa šele prihaja. Vsekakor pri nas to pomlad ni šlo za neke hude ekstreme,« pojasnjuje klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj.
Nadpovprečno toplo in suho poletje
Na območju celotnega planeta se izračunavajo globalni, na območju posameznih celin, regij ali držav pa regionalni meteorološki modeli, s katerimi napovedujejo vreme. Na osnovi ogromnih količin izmerjenih in daljinsko zajetih podatkov jih izračunavajo superračunalniki oziroma izredno zmogljivi računalniški sistemi.
Kakšne so torej napovedi meteoroloških modelov za letošnje poletje pri nas, v Sloveniji, pa tudi drugod po Evropi? »Tako dinamični modeli kot klimatska statistika dajejo podobna predvidevanja, in sicer da bo tudi letošnje poletje nadpovprečno toplo in tudi bolj suho kot običajno. Kot sem že omenila, se od vseh letnih časov v zadnjih 50 letih najbolj ogrevajo poletja. Vzporedno s tem se povečuje tudi verjetnost za nastop tako meteorološke kot kmetijske suše. Topla poletja imajo praviloma manj padavinskih dogodkov, močno pa se poveča izhlapevanje vode, kar še dodatno vodi v večjo sušnost. Take razmere so po novem značilne ne samo za Sredozemlje, ampak tudi za srednjo Evropo. Suše po novem občutijo celo v severnejših predelih, celo do Danske.«
Za Slovenijo tudi glede vremena veljajo regionalne značilnosti, na katere ne smemo pozabiti niti v letošnjem poletju. »Slovenija ima kljub svoji legi, ki je pravzaprav zelo sredozemska, vseeno nekaj posebnosti, vsaj glede padavinskih dogodkov. Zaradi reliefa, ki omogoča dviganje zraka, lahko tudi v razmeroma vročih in sušnih obdobjih dobimo več padavin kot drugje. Te padejo bolj lokalno in so vezane na nevihtne pojave. Večinoma ne rešijo problema suše, a prinesejo nekaj olajšanja. Lahko pa seveda taki dogodki povzroče tudi škodo, če gre za neurje.«
Nevihte in toča
Zaradi podnebnih sprememb bo tudi v letošnjem poletju pri nas več ekstremnih vremenskih pojavov. Že spomladi nas je večkrat presenetila toča. Kako bo poleti?
»Toča je seveda zelo škodljiva za kmetijstvo in tudi za naše premoženje. Z njo moramo v vsakem primeru računati. V povprečju ima prav vsaka lokacija na leto en dan s točo. Seveda nas povprečje ne sme zavesti. V Ljubljani, na primer, je bilo tudi že sedem dni s točo in sodro v enem letu. Zaradi podnebnih sprememb bi težko rekli, da je dni s točo več kot nekoč, je pa intenzivnejša in povzroča večjo škodo. Za kmetijstvo so vsekakor edina rešitev protitočne mreže oziroma zavarovanje. Tudi občutljivo premoženje je smiselno zavarovati.«
Pogostejši vročinski valovi
Zaradi napovedanih višjih poletnih temperatur se ne smemo pozabiti čim bolje zaščititi pred vročinskimi valovi. »Vročinski valovi se zaradi podnebnih sprememb res pojavljajo pogosteje, trajajo dlje časa in znotraj trajanja dosegajo višje temperature. So tihi ubijalci in skrajno nevarni za starostnike ter kronične bolnike. Zelo ogroženi so tudi fizični delavci v gradbeništvu, kmetijstvu in industriji. Delodajalci bi morali zanje zelo poskrbeti – tako z ustreznimi oblačili, možnostjo začasnega umika v ohlajene prostore in primerno sprotno hidratacijo.«
A to še ni vse. »Poletja nam prinašajo tudi povečano UV-sevanje, torej ne smemo pozabiti tudi na zaščito pred soncem.« Zato se opremimo s senčniki, klobuk in sončnimi očali!
Prilagajajmo se!
Nedvomno se je torej treba na vroče in bolj sušno poletje čim bolj vsestransko pripraviti. Tako nas naporne visoke temperature v stanovanju, bolj sušna obdobja na domačem vrtu ali njivi ter morebitna silovita neurja ne bodo presenetili.
»Počasi se bomo morali na vroča in sušna poletja prilagoditi. Kmetijstvo bo moralo uvesti nove sorte, omogočiti namakanje in zmanjšati intenzivnost pridelave. Zdravstvo bo moralo imeti boljši nadzor nad vplivi vročinskih valov, tudi z več opozarjanja in preventive. Tudi naše obnašanje se bo moralo prilagoditi. Pred vročino se moramo umakniti in zmanjšati svojo fizično aktivnost. To še posebej velja za starejše, otroke, nosečnice in kronične bolnike. Vsakodnevno je treba spremljati meteorološke napovedi, ne le v zvezi z vročino, ampak tudi morebitnimi prihajajočimi neurji. Tudi dopustovanje v zelo vročih krajih bo počasi treba zamenjati z lokacijami, kjer so temperature nižje. Vreme še vedno ubija in kljub našim tehnologijam narava na dolgi rok zmaga,« sklene prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj.
-CITAT: »Tudi dopustovanje v zelo vročih krajih bo počasi treba zamenjati z lokacijami, kjer so temperature nižje.«
-CITAT: »V Evropi se bolj kot pomladi ogrevajo poletja, ki jih vse verjetneje spremljata tako meteorološka kot kmetijska suša.
***null***
