Zgodbe

2020: ne povsem izgubljeno leto

Jelka Sežun
30. 12. 2020, 22.00
Deli članek:

Dvajsetdvajset je leto, ki ga je težko imeti rad. Ampak bi mu delali grdo krivico, če bi trdili, da ni prineslo nič lepega, naredilo nič takega, kar pogreje srce. To bi bila grda laž, res. Leto 2020 je vseskozi počelo lepe stvari, samo malce so se izgubile v poplavi drugih zadev. Tule je nekaj dokazov, da je leto trdo garalo, da bi se oddolžilo za vse nevšečnosti.

shutterstock
...

Dobri kot kruh: peki po srcu

Saj ne bi mogli reči, da ljudje prej niso pekli kruha doma, ampak v prvem valu korone so Slovenke in celo lepo število Slovencev odkrili svojega notranjega peka ter začeli peči kruh doma. In je to tiho kruhogibanje dobilo tak zalet, da je zmanjkalo kvasa, kar pa domačih pekov ni niti upočasnilo, kaj šele ustavilo, namesto kvasa so začeli uporabljati droži, odkrivali nove recepte, nove radosti in seveda nove luknje na pasu.

Evrovizija: pesmi ostanejo

Tudi izbira najboljše evrovizijske pesmi je bila eden od mnogih dogodkov, ki so to leto odpadli, dvorano v Rotterdamu, kjer bi se moralo tekmovanje odvijati, pa so začasno spremenili v covidno bolnišnico. Ampak čisto brez evrovizijske glasbe nismo ostali, različne državne televizije so pripravile skupen program, v katerem so se spomnili 41 evrovizijskih pesmi. BBC je pa prispeval še anketo, v kateri so izbirali najboljšega evrovizijskega zmagovalca vseh časov. Zmagal je, predvidljivo, Waterloo, Abbina uspešnica iz leta 1974. Zimzelenčki so še vedno najboljši.

Ne ga srat: prezrti junaki toaletnega papirja

V eni stvari smo bili, če že ne najboljši, pa vsaj med najboljšimi na svetu: ko so bile v ZDA in tudi marsikje v Evropi (tu niti Angela Merkel ni znala najti rešitve) v trgovinah police s toaletnim papirjem popolnoma izropane, te nujne življenjske potrebščine v Sloveniji nikoli ni zmanjkalo. Bili smo absolutni heroji toaletnega papirja. Le da je to malokdo opazil.

Virus: iztrebljen!

Ne, ne koronavirus, ne še, tudi ta še pride na vrsto, ampak še pred tem so avgusta razglasili, da je s pomočjo cepljenja končno ukročen virus otroške paralize v Afriki. Njegova zadnja trdnjava je bila Nigerija, ki je medtem padla. Zdaj je cepljenega 95 odstotkov afriškega prebivalstva, še vedno pa obstaja nevarnost, da virus v Afriko zanesejo od drugod, na svetu namreč obstajata še dve državi, kjer bolezni niso ukrotili, Afganistan in Pakistan.

Zabavni kotiček

Tole se je (znova) pokazalo: da imamo v vsaki situaciji Slovenci smisel za humor, ki gate trga. Ne pomnimo obdobja, ko je krožilo toliko izvrstnih vicev. Da vam bodo od smeha spet solze tekle po nogi, smo izbrali nekaj najboljših. Nekateri so medtem znova postali aktualni. Na primer tile:

·        Policija je prijela dva migranta, ki sta tihotapila Slovence med občinami.

·        Imate slabo vest, ker vaši otroci gledajo preveč televizije? Izklopite zvok in vklopite podnapise. In bum! Zdaj berejo.

·        Slišal sem, da lahko zaradi osamljenosti v karanteni znoriš. Sem se o tem menil s kavomatom in mikrovalovno in sta oba enakega mnenja ... Z mešalnikom pa ne govorim, ker vse po svoje obrne.

·        Potrebujem nasvet: mož je polil kavo po novem belem tepihu. Morda kdo ve, kako lahko odstranim krvave madeže?

·        Zaradi oteženega dihanja in bolečin v prsih sem poklical zdravnika. Rekel je, naj me ne skrbi, nimam koronavirusa, samo srčni infarkt je.

·        Leta 2019 se pogovarjata Kitajca v Vuhanu. Tale netopir pa ni dobro kuhan, reče prvi, drugi mu odvrne, ne teži, zaradi tega še ne bo konec sveta.

·        Včeraj je mož videl miš v kuhinji, pa je celo temeljito očistil in dezinficiral. Danes sem jo nastavila v kopalnico.

·        Klicala je naša snažilka. Pravi, da dela od doma in bo poslala navodila, kaj moramo narediti.

In nekaj novih:

·        Končno ni več obvezna ta grozna razdalja dveh metrov. Skandinavci se lahko zdaj vrnejo na običajno razdaljo tri kilometrov.

·        Združenje žeparjev je vložilo zahtevo za nadomestilo dohodka, ker jim razdalja dva metra onemogoča normalno delo.

·        Sem vprašala policista, ali lahko plišastega psa sprehajam po 21. uri. Je rekel, da lahko, ker pasma ni važna.

·        NIJZ sporoča: tisti, ki že štiri mesece nosite isto masko za enkratno uporabo, ste odporni proti vsemu.

Prostovoljci: dobrota v krvi

Gospa Betty Lowe je zaslovela pri svojih 96 letih, ker je kljub visoki starosti še vedno delala kot prostovoljka v menzi lokalne bolnišnice. Pri stotih letih so jo novinarji spet prišli pogledat in ugotovili, da še vedno streže kavice, pomiva posodo in klepeta z bolniki. To je še zmeraj počela tudi štiri leta pozneje, pa pri sto šestih letih je še vedno enkrat na teden pomagala v menzi, čeprav so ji oči že hudo nagajale – zato, je povedala novinarjem, ker verjame, da jo prostovoljno delo ohranja zdravo.

In zdaj so raziskave pokazale, da je imela gospa prav – dobrodelnost se pozna v krvi, pa naj gre za prostovoljno delo, dobrodelne prispevke ali za naključna prijazna dejanja. Tako zdaj zatrdno vemo, da je pri prostovoljcih zgodnja smrt za 24 odstotkov manj verjetna, kar je toliko, kot če bi pojedli šest porcij sadja in zelenjave na dan. Manjkrat imajo preveč glukoze v krvi pa manj vnetij, ki privedejo do srčnih bolezni. V bolnišnici preživijo za 38 odstotkov manj noči kot ljudje, ki se ne ukvarjajo s prostovoljstvom. Podobne stvari so ugotovili na vseh koncih sveta. Seveda najbrž tudi drži, da se zdravi lotijo prostovoljstva prej kot bolehni, ampak tudi če to odmislimo, se učinki dobrodelnosti še vedno močno poznajo na telesu. To potrjuje kanadski poskus, ko je polovica gimnazijcev dva meseca inštruirala mlajše otroke, polovica pa ne. Dva meseca po koncu inštrukcij so imeli inštruktorji v krvi še vedno manj holesterola in manj vnetnih markerjev kot njihovi vrstniki.
Predstavljajte si torej, kako dobro kri morajo imeti Denis Avdić in njegovi kolegi, ki so zbrali več kot milijon evrov za družine v stiski. In vsi tisti, ki so k temu milijonu prispevali. Slovenska kri za milijon evrov!

Zato se ne izgovarjajte, da v času korone prostovoljec težko najde delo – tudi če pomagate po spletu, na primer kot inštruktor, to blagodejno vpliva na vaše zdravje.

Vetrnice: končno, rešitev

Eden od razlogov, zakaj pri nas ne postavljamo vetrnih elektrarn, je tudi ta, da naj bi ogrožale ptice. No, zdaj so ta problem za nas prijazno rešili Norvežani: odkrili so, da če enega od treh rotorjev vetrne turbine pobarvajo črno, to zmanjša število mrtvih ptic, ki so jih pokosili rotorji, za 70 odstotkov. Evo, rešeno. Zdaj lahko zapremo TEŠ 6.

Ko profesorji obmolknejo: hvaležnost je živa in ima dar za pisanje

Bili smo priče enemu najbolj presenetljivih spoznanj: otroci imajo šolo raje, kot so mislili. Kar so seveda spoznali takrat, ko so se šole zaprle, ampak verjamemo, da bodo to vedeli tudi tedaj, ko se spet odprejo. In tudi svoje učitelje in profesorje imajo radi, še posebej pa jih imajo radi dijaki kranjske gimnazije, ki so se jeseni odločili za ganljivo gesto: svojim profesorjem so na vrata šole nalepili ljubezniva sporočila.

Več v reviji Zarja Jana št. 52,29.12.2020