Podatkov o ljudeh, ki imajo bolezni, resnejše in nevarnejše od covida, pa jih zaradi dolgega dremeža zdravstvene Trnuljčice ni nihče odkril ali ustrezno zdravil, pri nas nihče ne zbira. In tudi če bi jih imeli, jih bržkone ne bi prav z veseljem dali v javnost. Ampak tule je primer iz Italije, da si boste laže predstavljali, kako je korona udarila po čisto nekoronskih zadevah: ocenjujejo, da se je število amputacij pri sladkornih bolnikih potrojilo, ker jim med karanteno niso ustrezno oskrbovali ran.

Dovolj nazorno?

Seveda je farsa! V julijski številki revije Isis je objavljeno premišljevanje upokojenega kirurga prof. dr. Eldarja M. Gadžijeva. In čeprav je Isis glasilo Zdravniške zbornice in torej ni dostopno za vsakim vogalom, je sestavek z naslovom Okoronjena medicina našel pot in dvignil precej prahu tudi med ljudmi brez belih halj. Govori o marsičem, predvsem pa o tem, da je zastoj zdravstva zaradi karantene poslabšal obstoječe probleme in povzročil kup novih. Zdravilo je hujše od bolezni, bi lahko rekli, čeprav zdravnik tega ni izrecno napisal. Tule je nekaj odlomkov.

·        »… če pomislimo na podatke o obolevanju, simptomih in smrtnosti, povezane z novim virusom, in jih primerjamo z drugimi boleznimi, tudi infekcijskimi, akutnimi in kroničnimi boleznimi srčno-žilnega sistema in malignimi boleznimi, da ne naštevam še številnih drugih, se zavemo, kako te bolezni mnogo bolj prizadevajo populacijo ljudi na svetu, povzročajo številne dodatne težave, probleme in stiske, zahtevajo neprimerno večji smrtni davek, pa se o tem zdaj nič ne poroča. Grozljivo pa je predvsem to, da se je zaradi covida-19 in 'skrbi' za obvladovanje širjenja virusa, ki ga povzroča, že dodatno odrivala, celo zanemarjala primerna obravnava drugih, bolj ogrožajočih bolezni in stanj.«

·        »In tu se mi spet postavlja vprašanje: ali je grožnja virusa in covida-19 res tako velika in pomembna, predvsem v primerjavi s številnimi drugimi možnostmi in nevarnostmi, ki lahko ogrozijo zdravje in celo življenje, da je treba življenje vseh postaviti povsem na drugi tir? Le malo se sliši, piše in razpravlja o škodi, ki je bila storjena in se bo v prihodnje celo še mnogo bolj čutila, zato ker smo ob 'paniki' zaradi koronavirusa za kar dolgo časa pravzaprav ustavili medicinske obravnave. Ali se bo ljudem, ki so bili zaradi tega tako ali drugače prizadeti in so nekateri zamudili ugoden čas za zdravljenje, drugi pa celo umrli, kdo vsaj opravičil? In kdo je za to, da se je to dogajalo, kriv? … Strokovno neodgovorno in predvsem organizacijsko nesposobno se mi zdi, da se ni bilo moč organizirati tako, da obravnava preostalih, tudi mnogo bolj ogroženih bolnikov od tistih s covidom-19, ne bi zastala, da bi lahko diagnostika varno in nemoteno tekla, da bi se opravljale operacije in oskrbovali vsi tisti, za katere je obstajala indikacija.«

·        »Če je tako, ali se zdaj že kaj ukrepa, da bi se stanje popravilo, da bi izboljšali sistem in organizacijo zdravstva, da bi postalo ministrstvo, ki naj bi v takih primerih vodilo vse skupaj, dovolj strokovno in organizacijsko kompetentno ter sposobno, odločno in verodostojno, da bi se po eni strani obvladovala epidemija, po drugi pa zagotavljala kontinuirana obravnava tistih bolnikov, ki so bili tudi ali celo bolj ogroženi od okuženih z novim virusom? O tem javnost ne izve ničesar! Izve pa, da so v nekem domu za ostarele odkrili štiri nove okužbe! Ali ni to farsa!?«

Oh, seveda je.

Nadbolezen. Vendar dr. Gadžijev še zdaleč ni edini in tudi ne prvi, ki – neuspešno – opozarja, da je treba bíti plat zvona. Takoj! Zdaj! Kirurg Danijel Bešič Loredan je že aprila v intervjuju napovedoval, da bi moral zdravstveni sistem spet začeti delovati najpozneje s 15. majem. »Po moji oceni je to skrajna meja, do katere bodo ljudje še lahko zdržali. Če se to ne bo zgodilo, si bo sistem težko opomogel – predvsem pa bo težko sanirati nastanek trajnih posledic, ki bodo pustile pečat na zdravju prebivalstva. Zdaj so namreč težko bolni postavljeni v podrejen položaj. Čakalne vrste so bile nedopustno dolge že pred epidemijo, zdaj so se še podaljšale. Vsi, ki zdaj ne opravljamo rutinskih operacij, potem, ko bomo začeli delo, ne bomo mogli delati brez prestanka. In kako bomo temu kos na ravni celotnega zdravstvenega sistema? Tega ne ve niti bog!«

In ja, tudi on je opazil, da nekaterim strašenje z virusom zelo ustreza: »Vprašanj je veliko več kot jasnih odgovorov, težko je napovedati, ali so vsi ukrepi pravilni in nujni, veliko je različnih, tudi lažnih informacij – in tudi občutka, da vlada z nekaterimi informacijami zelo spretno manipulira, se ni mogoče znebiti.«

Da je nekaj hudo narobe, meni tudi prof. dr. Samo Zver, predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo ljubljanskega UKC: »Gotovo je bila storjena napaka s tem, da se je del medicine upočasnil ali ponekod celo ustavil zaradi covida. To zagotovo ni prav, kajti treba je vedeti, da če pride nova težava, 'nova bolezen', so tu še vedno bolezni, ki gredo z enako dinamiko, pogostostjo naprej. Napačno, vsaj po mojem, je bilo, da se tega ni upoštevalo in se je postavilo covid za nekakšno nadbolezen. Covid gotovo zahteva vso resnost, ampak ne na račun drugih bolezni,« meni.

Več v reviji Zarja Jana št. 35, 1.9.2020