Zgodbe

Vljudno prosimo, ostanite raje doma

Tarej Dede
15. 8. 2017, 00.00
Deli članek:

Resnica o »zeleni« Sloveniji ali temne plati našega turizma.

Turizem smo ljudje, smo pred nekaj desetletji poslušali reklamni slogan. Ta seveda drži, saj brez nasmeha, prijazne besede in še česa pač ne gre: ta ne odpira le srca, tudi denarnico. Kaj pa, ko je turistov preprosto preveč? Ko prometni kolaps že v jutranjih urah ohromi promet in ne pojenja do večera, traja pa tedne in mesece? Letos je to na cestah proti Bledu in Bohinju običajno stanje vsak dan.

Da se ljubi čakati in drenjati vsem, ki bodo na koncu poti razgrinjali brisače na obrežjih enega ali drugega gorenjskega »morja«, je seveda razumljivo. Kaj pa tisti, ki gredo v službo, po opravkih, do zdravnika? Ko morajo, če želijo priti na drugo stran križišča, dobesedno izsiljevati in slalomirati med stoječim prometom proti Bledu? Je njih kdo kaj vprašal? Kaj imajo domačini od vse te norišnice? Če ne živijo od turizma, nič drugega kot gnečo, smeti, luknje na cesti, razpoke na hišah ob prometnicah in razrahljane živce.

Pridite raje jeseni. Letošnji množični turistični obisk Gorenjske je marsikoga presenetil. Prebivalcem Bleda ne pomagajo nalepke za parkiranje, ker še kolo težko kam prisloniš, v Bohinju turiste in obiskovalce pozivajo k upoštevanju pravil ter razmišljajo o podražitvi parkiranja in kazni in o omejitvi vstopa. Na Bledu celo enodnevne obiskovalce pozivajo, naj k njim raje pridejo jeseni. »V treh letih je število gostov in nočitev poraslo za 50 odstotkov. Srečujemo se z neverjetnim porastom in roko na srce: temu nismo kos,« je povedal v. d. direktorja Turizma Bled, Matjaž Berčon, za Siol.net. Podobno opozarja župan Bohinja Franc Kramar. »Ljudje hočejo tik do obrežja. Tam počnejo vse, kar jim pride na misel. Mi skrbimo za angleško travico, oni jo razrijejo s kolesi. Naša strategija je več stacionarnih gostov, druge pa vljudno prisiliti k hoji, kolesarjenju ali vožnji z avtobusi. Le tako bomo zadovoljili vse, domačine in obiskovalce!«

Natlačeni kot na podzemni. Marsikdo si Bohinjce v šali privošči, češ da so čudaki, ki bi nam najraje izpraznili žepe že na Bledu in nas lačne in žejne obrnili domov. Tudi Bovčane so že obtoževali, da turisti tam v resnici niso zaželeni, saj da podirajo običajen ritem življenja in miru, ki so ga vajeni. Nekdaj smo se takim, ki so se otepali turističnega zaslužka, smejali, pri histeriji, ki vlada zadnje čase, pa morda prvič razumemo temne poglede.

Življenje poletnega Bleda poteka tako, da v smeri prestolnice zjutraj še prideš, če imaš delovno mesto v drugi smeri, proti Bledu, pa to pomeni vsaj uro zgodnejše vstajanje, poznejše prihajanje ali pa uporabo kolesa. Kot je povedala ena od domačink, trgovk: »Zaradi gneče na cesti običajno do večera sploh ne morem domov v Gorje. Včasih prespim pri prijateljici, ampak doma imam otroke, vrt, hišo. Ne moremo imeti stalnih počitnic!« Da je gneča huda, pričajo tudi besede Klemna Langusa (Turizem Bohinj): »Pred leti je imela neka naša agencija slogan 'Bohinj, kjer tišina šepeta'. Letos do začetka junija se je povečal obisk za osem odstotkov, do konca junija že za 50 odstotkov, julija in avgusta pa smo potolkli vse meje. Bolj smo natlačeni kot podzemna železnica!« Kar za nekatere pomeni odličen zaslužek, je za kmete ali domačine pekel. Želijo si mirno živeti, turisti pa taisti mir doživeti. Je oboje sploh mogoče? »Obiskovalec denimo vidi, da so parkirišča vsa pod rdečo lučko, ni več prostora, on pa kar rine naprej. Kaj naj z njim?« se sprašuje Klemen Langus. Še višje parkirnine in kazni?

Več v reviji Zarja št.,33. 14. 08. 2017