Marca smo pisali o sestrah Pann iz Celja, ki so po smrti staršev ostale ne samo čustveno strte, ampak so podedovale nepredstavljivo visoke dolgove. Sedemdeset tisoč evrov je znesek, ob katerem bi se marsikdo predal malodušju in se vdal v usodo. Starejši dekleti, Nena in Nina, sta dobesedno pljunili v roke, čas za žalost odložili nekam v prihodnost in šli v boj. Trkali sta na vsa mogoča vrata in po pol leta lahko zapišemo, da je zgodba dobila srečen konec.

Dolgovi so grozili, da bodo tri sestre ostale brez strehe nad glavo, a starejši sta bili odločeni, da se ne bosta predali. Nekoliko lažje jima je bilo, ko sta ugotovili, da je mama poskrbela za življenjsko zavarovanje, a dolg je bil vseeno previsok. Začeli sta težko pot od vrat do vrat, javno sta izpostavili svojo zgodbo in njun trud ter glasen krik po pomoči nista bila zaman. Predvsem v domačem, celjskem okolju so jima veliko pomagali, s celjskim Rotary klubom – Barbara Celjska na čelu. S pomočjo medijev, številnih ljudi, ki ne želijo biti posebej imenovani, podjetij in državnih ustanov, je klubu do konca junija uspelo rešiti njihove težave. Uspelo jim je doseči odpis terjatev, plačati račune, za nekatere še odprte ima klub rezerviranih še 12.709 evrov, s pomočjo pa je bilo odpisanih še za okoli 15.000 evrov dolgov.
V zraku visi še davčni dolg in vsak čas pričakujeta odgovor. »Zaradi tega sva kar precej na trnih, vendar sva zaradi vseh minulih izkušenj zelo optimistični. Za nami je neverjetna zgodba in z Nino kar ne moreva dojeti, da se je tako lepo razpletlo. Na začetku niti v sanjah nisva pričakovali, da nama bo zares uspelo. Le upali sva in se borili,« z vedrim glasom pripoveduje Nena. Starejši sestri sta za to leto šolo potisnili na stran, Nena še upa na septembrske izpitne roke, za dvanajstletno Ines pa lahko ponosno povesta, da je uspešno zaključila šesti razred. Najmlajša od sester bo tudi edina, ki bo letos videla morje – brezplačno letovanje poteka v sklopu šole in s pomočjo podjetja Mik. Nena in Nina bosta poletje preživeli v iskanju službe oziroma dela, saj sta odločeni poskrbeti za svojo finančno varnost in se postaviti na noge. Čez poletje bosta delali tako kot drugi študentje, pravita. Jeseni pa naprej s čim več zagona za študij.
Življenje se jim je zopet umirilo in spanec se počasi vrača. »Držimo skupaj in zato smo močne. Disciplinirane smo glede stroškov, najprej poravnamo položnice, šele nato razporedimo denar za hrano in ostale stroške. Varčujemo in se izogibamo trgovinam. Pri tej težki preizkušnji s pravzaprav neverjetnim razpletom naju je presenetilo, kako so naju vsi opogumljali ter se nama hkrati čudili, da se nisva pomilovali. Dejali so, da sva vzor številnim mladim,« je še dodala Nena. Nekaj ljudi s podobno krutimi zgodbami se je že obrnilo nanju in ju povprašalo za nasvet in usmeritve. Sestre Pann za konec vsem, ki so jima pomagali in stali ob strani, sporočajo: HVALA!