Nasveti

Anksioznost, neutemeljen strah, ki ga je čedalje več

Nika Grizila
7. 5. 2023, 05.00
Deli članek:

Povišan srčni utrip, znojenje, napetost v mišicah, plitko dihanje. Neprijeten občutek strahu in nelagodja, čeprav nas v tistem trenutku nič konkretnega ne ogroža. Vsakdo se kdaj sreča s tesnobo, ko pa ga prežema več kot pol leta in vpliva na kakovost življenja, se jo lahko diagnosticira kot generalizirano anksiozno motnjo, ki jo je pametno zdraviti. O tem smo se pogovarjali s spec. logoterapije Mašo Ošabnik Plemel, ki kot psihoterapevtka deluje na mojpsihoterapevt.si.

Shutterstock
Fotografija je simbolična

Zakaj je anksioznosti čedalje več?

Verjetno ni enoznačnega odgovora. Sodobno življenje od človeka zahteva in pričakuje vedno več potrditev ter uveljavitev na različnih področjih. Od sebe pričakujemo vedno več denarja, moči, uspeha itd., ker si ob tem obetamo večjo priljubljenost in potrditev. V delovnem okolju je zelo zaželena večopravilnost, ki pa v nas spodbuja razdrobljeno pozornost in nepotrpežljivost. Današnja družba še vedno poveličuje perfekcionizem, napake pa so znak neuspeha. Vse želimo imeti pod nadzorom, kar pa seveda ni mogoče. Kljub temu da imamo na družbenih omrežjih veliko prijateljev, postajamo čedalje bolj osamljena družba. Nenehno prilagajanje od nas zahteva precej psihične in fizične energije. Tesnobo povzročajo številni dejavniki, toda ključno vlogo imajo prav daljša obdobja stresa.

Šimen Zupančič
Maša Ošabnik Plemel

Kakšen vpliv imajo na anksioznost družbena omrežja in hiter življenjski tempo?

Osnovni namen družbenih omrežij je koristen, saj omogočajo lažje komuniciranje ter vzpostavljanje in vzdrževanje stikov. Čezmerna uporaba pa vsebuje veliko sprožilcev tesnobe. Vsakodnevno večurno izpostavljanje pripelje do zmanjšanja koncentracije, pomanjkanja spanja, zanemarjanja odnosov z bližnjimi in opuščanja dejavnosti, ki jih imamo radi. Ljudje se radi primerjamo z drugimi, a ko se primerjamo z močno urejenimi, filtriranimi in nerealnimi prikazi ljudi na družbenih omrežjih, se lahko začnemo počutiti vedno slabše, kar lahko slabo vpliva na našo samopodobo in samozavest. Lahko postanemo zaskrbljeni, da bomo zamudili »pomembne« dogodke, zato nenehno spremljamo omrežja. Potreba po stalni navezanosti na družbena omrežja lahko povzroči tudi zasvojenost. Posledica je tudi, da vzpostavljamo vedno manj osebnih stikov in tudi takrat, ko jih imamo, so lahko za nas stresni.

Hiter življenjski tempo, čedalje daljši delovniki, preveč dela, skrb za družino in želja preživeti več časa z njo, gospodinjska opravila ter prijatelji, ki jim želimo nameniti čas, lahko povzročijo, da se posameznik ujame v začarani krog. Vse to usklajevanje je velik izziv in velikokrat nam zmanjka časa za počitek ter stvari, ki jih radi delamo. Ravno ta čas pa je pomemben za naše notranje ravnovesje.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 18, 03. 5. 2023.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Vabljeni k branju!