Nasveti

Hude težave z menopavzo: naj jemljem hormone?

Uredništvo
8. 5. 2023, 07.00
Deli članek:

Na vrata Janine zdravniške linije je potrkala 52-letna Suzana, ki ji ginekologinja ponuja nadomestno hormonsko terapijo, sama pa se slednje boji. Kaj ji svetuje Tatjana Zorko, dr. med., specialistka kardiologije in psihoterapevtka?

Revija Zarja
Fotografija je simbolična

"Stara sem 52 let, že nekaj let imam sladkorno tipa 2, držim se diete in jemljem po dve tableti na dan. Prav tako jemljem po dve tableti proti visokemu tlaku. Moja teža je za silo normalna, imam pa hude težave z meno, od valov, anksioznosti, nespečnosti, glavobolov do stalne utrujenosti. Za povrh imam precej stresno službo. Moj oče je umrl pri 56 letih zaradi srčnih težav, počila mu je žila v vratu, bil je tudi hud sladkorni bolnik. Bojim se, da bom šla po njegovi poti, še posebej zdaj, ko me estrogen ne varuje več pred srčno-žilnimi boleznimi. Ginekologinja mi ponuja nadomestno hormonsko terapijo, a se je zaradi nasprotujočih si mnenj bojim. Kaj priporočate?"

- Suzana

Mateja Jordovič Potočnik
dr. Tatjana Zorko, spec. kardiologije in vaskularne medicine ter psihoterapevtka

Spoštovana gospa!

Najprej vam bom skušala odgovoriti na splošno. Veliko več je napisanega v knjigah, ki jih navajam: Dr. Andreja Kocijančič: Knjiga o klimakteriju (EWO, 1995); Dr. Christiane Nothhrup: Žensko telo, ženska modrost; Priročnik o zdravju in dobrem počutju v drugem življenjskem obdobju (Učila, 2003); Dr. Suzanne Steinbaum: Žensko srce; Vodnik k telesnemu in čustvenemu zdravju srca. (Eno, 2014). Vse so odlične in vam jih toplo priporočam. V njih boste našli teoretično razlago in zgodbe mnogih žensk. V njih piše, da mena traja običajno od enega do treh let. Posamezni simptomi pa so lahko navzoči tudi 20 let po zadnji menstruaciji. Polovica žensk ne občuti nobenih posebnih težav. Dobra četrtina ima bolj izražene težave in težje premaguje to obdobje. Približno petina ima tako močne težave, da preprosto ne morejo več normalno živeti in delati.

Mena, ki je popolnoma naravno obdobje v življenju ženske, se lahko kaže s številnimi težavami, ki so značilne za duševne in telesne bolezni.
Telesni simptomi so neredne, izredno močne menstruacije, navali vročine in nočno potenje, hitrejše bitje srca in zbadanje pri srcu, glavobol, nespečnost, utrujenost, bolečine v kosteh, mišicah in sklepih, tople ali mrzle noge, težave s prebavo, napihnjenost, suha nožnica, bolečine pri spolnem odnosu, uhajanje urina, osteoporoza, bolezni srca in ožilja, redčenje in tanjšanje las, povečanje telesne teže. Duševni simptomi so nihanje razpoloženja, depresija, razdražljivost, različni strahovi, jokavost, bojazljivost, zmedenost, vzkipljivost, pomanjkanje energije, zmanjšana sposobnost koncentracije, pešanje spomina.

Po drugi strani pa so bolezni srca in ožilja, ki so posledica zoženih ali zamašenih srčnih žil, pred 50. letom starosti »moške« bolezni. Tako zboli za srčnim infarktom v tem obdobju sedemkrat več moških kot žensk. To pripisujemo varovalni vlogi ženskih spolnih hormonov. Po menopavzi se količina teh hormonov zmanjšuje. Do 70. leta starosti se obolevnost za srčnim infarktom med moškimi in ženskami izenači.

Varovalni učinek hormonov

Varovalni učinek hormonov do menopavze pa znižujejo srčno-žilni dejavniki tveganja. To so sladkorna bolezen, zvišane vrednosti krvnih maščob, posebej holesterola, zvišan krvni tlak, kajenje, debelost, sedeči način življenja, čezmerna in dolgotrajna obremenjenost s stresom, družinska obremenjenost z zgodnjim pojavljanjem srčno-žilnih bolezni.

Vi ste stari 52 let in imate hude težave z meno: vročinske valove, glavobole, stalno ste utrujeni, nespečni in anksiozni. Imate pa tudi sladkorno bolezen in zvišan krvni tlak. Vaš oče, ki je bil tudi sladkorni bolnik, je umrl pri 56 letih zaradi srčnih težav. Imate precej stresno službo. Vaša srčno-žilna ogroženost je visoka. Če še kadite in imate zvišane krvne maščobe, pa sploh.

Vpliv stresa na srce in ožilje je večji in bolj škodljiv kot drugi dejavniki tveganja. Stres škoduje celemu telesu. Uničuje telesno in duševno zdravje. Povzroča tesnobo, depresijo, vodi v izgubo veselja, življenjske strasti in energije. 

Zato vam predlagam, da si vzamete čas zase. Zdaj je »pravi čas« za to. Vaše težave z meno so že »glasne«, dejavniki tveganja so še »tihi«. Poiščite pravo pomoč. Ne ostanite sami. Poiščite podporo. Stres boste najlažje uravnavali, če se boste pogovarjali in svoje občutke delili.

Hrana, gibanje, spanje

Potrebujete res skrbno zdravljenje sladkorne bolezni in zvišanega krvnega tlaka. O zdravilih se posvetujte z osebno zdravnico, ki vas pozna. Vprašajte jo, ali je za vas primerno, da jemljete še nizke odmerke aspirina in zdravilo za zniževanje krvnih maščob. Posvetite se prehrani – naredite si prehranski načrt, izogibajte se živilom, ki vam škodujejo. Predstavljajte si, da je hrana zdravilo. Bodite telesno aktivni. Telo je »narejeno« za gibanje. Poskrbite, da boste dobro in dovolj spali. Vsak dan naredite nekaj malega zase – nekaj, kar vas res veseli. Opazite vse, kar imate, na kar ste ponosni, kar delate dobro. Bodite hvaležni. Berite knjige. Pogovarjajte se z ljudmi. Pomagajte komu, ki je potreben vaše pomoči. Vsak dan posebej.

Tudi nadomestna hormonska terapija vam lahko začasno in prehodno pomaga. Že ime pove, da je samo nadomestna. Z njo ne moremo obrniti časa nazaj in zanikati procesa staranja. Bodite ljubeči in naklonjeni sebi.

Iskreno vam želim vse dobro,

Tatjana Zorko, dr. med., specialistka kardiologije in psihoterapevtka

Jana
Janina zdravniška linija

STALNI OKVIR

Veseli bomo vaših vprašanj, pričakujemo jih na elektronskem naslovu: jana@media24.si; pa tudi navadna pisma so še vedno dobrodošla, na naslovu: revija Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje. Vprašanje pošljite s pripisom JANINA ZDRAVNIŠKA LINIJA, če želite odgovor točno določene zdravnice, pripišite njeno IME. Obvezno pa pripišite tudi ŠIFRO, pod katero bosta objavljena vprašanje in odgovor, da ne razkrivamo občutljivih osebnih podatkov.

Odgovarjajo in svetujejo:

Miroslava Cajnkar Kac, specialistka šolske medicine

Prim. Jasna Čuk Rupnik, specialistka pediatrije

Vida Drame Orožim, specialistka nevrologije in psihiatrije

Alenka Höfferle Felc, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine

Prim. Mojca Kos Golja, specialistka interne medicine in revmatologije

Prim. Marta Križnar Škapin, specialistka pedontologije

Metka Marković Lesjak, specialistka splošne medicine

Tatjana Zorko, specialistka kardiologije in psihoterapevtka

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Vabljeni k branju!