Nasveti

Janina zdravniška linija: Ali naj damo cepiti sina proti HPV?

Marija Šelek
15. 3. 2023, 07.00
Deli članek:

'V družini se v tem obdobju precej ukvarjamo z vprašanjem, ali naj damo 13-letnega sina cepiti proti HPV,' pojasnjuje bralka. Na njena vprašanja odgovarja Miroslava Cajnkar Kac, specialistka šolske medicine.

Profimedia
Tako v Sloveniji kot po svetu cepimo z devetvalentnim cepivom, ki vsebuje dva genotipa proti bradavicam spolovil in sedem tipov, ki povzročajo predrakave ter rakave spremembe.

"V družini se v tem obdobju precej ukvarjamo z vprašanjem, ali naj damo 13-letnega sina cepiti proti HPV. Za deklice je bilo o tem veliko povedanega, pri določeni starosti jim je to omogočeno celo zastonj, pri dečkih je drugače. A ni denar tisti, ki igra odločilno vlogo pri argumentih za ali proti, temveč pomanjkanje informacij. Pravzaprav sem za cepljenje predvsem zato, ker naj bi bili moški prenašalci teh virusov, pri čemer naj sploh ne bi vedeli, da so okuženi. Seznam »proti  cepljenju« je obsežnejši, najpomembnejši pomislek je seveda povezan s samim cepivom in njegovo varnostjo. Zanima me, kako se okužba pri moških kaže in kaj vi menite o cepljenju dečkov proti HPV. Kdaj je najprimernejša starost za cepljenje in ali so kakšni stranski učinki?"
- Irena

Nace Zavrl
Miroslava Cajnkar Kac, specialistka šolske medicine

Za okužbo s HPV ni zdravila, zdravimo le posledice

Spoštovana gospa Irena!

Nastanek nekaterih rakov je povezan s trajno okužbo z virusi in prav HPV (humani/človeški papiloma virusi) so tisti, ki povzročajo največ različnih vrst raka pri ženskah in moških. HPV je skupina okoli 200 genotipov virusov. Manj nevarni genotipi povzročajo bradavice v predelu spolovil pri obeh spolih. To so številni rožnati bradavičasti izrastki na koži in sluznici spolovil, presredka in ob zadnjici. So moteči in boleči. Okuženi se jih običajno sramujejo in zdravniško pomoč poiščejo šele, ko so spremembe že zelo razširjene in je tudi zdravljenje težavno ter zelo boleče.
Nevarnejši (visoko rizični) genotipi povzročajo predrakave in rakave spremembe spolovil pri ženskah (maternični vrat, nožnica, sramne ustnice) in moških (spolni ud); pa tudi raka zadnjika, raka v predelu glave in vratu, predvsem grla in ustnega dela žrela pri obeh spolih.
HPV je najpogostejša spolno prenosljiva okužba in je mogoča takoj na začetku spolne aktivnosti. Virusi se prenašajo s kožnimi stiki (ljubkovanje med partnerjema), z vsemi oblikami spolnih odnosov in pri porodu z matere na plod. Večina okužb pri ženskah izzveni spontano v nekaj mesecih, kakšnih deset odstotkov ostane trajnih. Pri moških okužba NE izzveni, običajno poteka brez simptomov, tako da moški prenašajo viruse ves čas. Dolgotrajna okužba je vzrok za prej našteta obolenja.

Najprej je bila ugotovljena povezava med trajno okužbo s HPV in rakom materničnega vratu, kar je vodilo v hiter razvoj cepiva. Cepljenje se je v Evropi kot del nacionalnih programov začelo leta 2006, najprej za deklice, širitev indikacij za dečke je sledila v letu 2014. S cepljenjem obeh spolov dosežemo kolektivno imunost kot pri cepljenju proti drugim nalezljivim boleznim. To pomeni, da z visokim odstotkom cepljenih posredno zaščitimo tudi tiste, ki iz različnih, predvsem zdravstvenih razlogov, ne morejo biti cepljeni.

V Sloveniji smo deklice kot del nacionalnega programa začeli cepiti v šolskem letu 2009/10, dečke pa v šolskem letu 2021/22. To je prvo prostovoljno in brezplačno cepljenje za šolarje, zato starši podajo svojo privolitev. Po petnajstem letu se mladostnice in mladostniki lahko za cepljenje odločajo sami.

Tako v Sloveniji kot po svetu cepimo z devetvalentnim cepivom, ki vsebuje dva genotipa proti bradavicam spolovil in sedem tipov, ki povzročajo predrakave ter rakave spremembe. Cepljenje izvajamo ob sistematičnem pregledu v šestem razredu osnovne šole (v teku šolskega leta dopolnijo šolarke in šolarji 12 let). Z drugim odmerkom cepimo čez šest mesecev. 
Pravico do brezplačnega cepljenja imajo vsa dekleta, ki so obiskovala šesti razred v šolskem letu 2009/10 (letnice rojstva 1998 in mlajše), do dopolnjenega 26. leta. Pri dečkih bo veljalo podobno, le da bo mejnik generacija fantov, ki so obiskovali šesti razred v šolskem letu 2021/22 (letniki rojstva 2010 in mlajši).

Pri uvedbah različnih cepljenj moramo postavljene mejnike spoštovati in upoštevati. Zakaj cepimo v šestem razredu? Tako cepljenje pridružimo sistematičnemu pregledu, še pomembneje pa je, da je v starosti od devet do petnajst let imunski odziv najboljši in se tvori več protiteles kot v poznejših letih. Zato sta v tem obdobju potrebna le dva odmerka cepiva, po petnajstem letu pa trije. Ta starost je pomembna tudi zato, ker deklice in dečki (mladostniki) verjetno še niso bili izpostavljeni okužbi, saj predvidoma niso imeli intimnih odnosov.

Za okužbo s HPV ni zdravila, zdravimo le posledice, torej obolenja. Zelo pomembno je preprečevanje okužb (odlaganje prvega spolnega odnosa v čim poznejše obdobje, zvestoba partnerjev, uporaba kondoma, ki sicer ne omogoča popolne zaščite), cepljenje in redni ginekološki pregledi ter presejalni pregledi v programu ZORA v poznejšem obdobju ženske. Za moške v Sloveniji nimamo presejalnih programov za njihove oblike rakov, zato je cepljenje dečkov proti okužbam s HPV še toliko pomembnejše.

Pri odgovoru na vaše vprašanje naj poudarim naslednje: moški niso samo prenašalci okužb s HPV, ampak tudi zbolevajo za genitalnimi bradavicami in raki v predelu zadnjika, spolnega uda, grla ter ustnega dela žrela. Cepljenje je zelo učinkovito in varno, kar potrjujeta in spremljata Evropska agencija za zdravila (EMA) ter Svetovna zdravstvena organizacija (SZO). Kot pri vseh cepivih se lahko tudi po cepljenju proti HPV pojavijo neželeni učinki, ki pa so največkrat blagi in prehodni ter se kažejo kot bolečina in oteklina na mestu vboda, povišana telesna temperatura, slabost, glavobol, utrujenost, omedlevica po cepljenju. Podatke o teh dogodkih zbirajo na NIJZ.

Med resne neželene učinke prištevamo potrebo po hospitalizaciji, čeprav se v večini primerov izkaže, da je šlo za prehodne težave. Hudih učinkov, kot so anafilaktična reakcija in šok, pa v Sloveniji v vseh letih, odkar cepimo, nismo zabeležili. Še o plačilu cepljenja: če je vaš fant v šolskem letu 2021/22 obiskoval šesti razred in je rojen leta 2010 ali pozneje, spada v skupino dečkov za brezplačno cepljenje. In ker me sprašujete za osebno mnenje o odločitvi za cepljenje, bo najbolj zgovorno dejstvo, da smo v Slovenj Gradcu (in pred nami že kolegica v Idriji) sledili evropskim priporočilom iz leta 2014 ter začeli s cepljenjem dečkov že v šolskem letu 2016/17 s sredstvi občinskega proračuna. Odziv staršev je bil izjemen, vsako šolsko leto cepimo v šestih razredih več kot polovico dečkov, eno leto (2019/20) smo uspeli cepiti celo tri četrtine vseh. Upam, da vam bodo moji odgovori odgnali dvome in olajšali odločitev za cepljenje vašega fanta. 

Miroslava Cajnkar Kac, specialistka šolske medicine

Jana
Janina zdravniška linija

Veseli bomo vaših vprašanj, pričakujemo jih na elektronskem naslovu: jana@media24.si; pa tudi navadna pisma so še vedno dobrodošla, na naslovu: Revija Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje. Vprašanje pošljite s pripisom JANINA ZDRAVNIŠKA LINIJA, če želite odgovor točno določene zdravnice, pripišite njeno IME. Obvezno pa pripišite tudi ŠIFRO, pod katero bosta objavljena vprašanje in odgovor, da ne razkrivamo občutljivih osebnih podatkov.

Odgovarjajo in svetujejo:

Miroslava Cajnkar Kac, specialistka šolske medicine

Prim. Jasna Čuk Rupnik, specialistka pediatrije

Vida Drame Orožim, specialistka nevrologije in psihiatrije

Alenka Höfferle Felc, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine

Prim. Mojca Kos Golja, specialistka interne medicine in revmatologije

Prim. Marta Križnar Škapin, specialistka pedontologije

Tatjana Zorko, specialistka kardiologije in psihoterapevtka