V zadnjih letih so se na trgu pojavili številni nadomestki sladkorja, po katerih posegamo, ko želimo zavoljo zdravja ali hujšanja prekiniti svoje strastno razmerje z belim sladkorjem. A vsi nadomestki niso nujno tako nedolžni, kot morda mislimo.
Sladko brez sladkorja
Ko ugotovimo, da smo letno zalogo sladkarij pospravili v manj kot enem mesecu, se na naših kuhinjskih poličkah znajdejo izdelki, na katerih z velikimi črkami piše »brez sladkorja«.
A tega v marsikaterem izdelku, denimo jogurtih in pijačah, nadomestijo umetna sladila, pridelana v laboratorijih. Eden takšnih je aspartam, ki poskrbi, da je izdelek sladek, čeprav ne vsebuje sladkorja. Resda ima manj kalorij, ni pa nujno bolj zdrav. Najdemo ga v šokantno veliko živilskih izdelkih.
Aspartam, najbolj razširjeno umetno sladilo na svetu
Študije mu niso naklonjene. Povezujejo ga z resnimi zdravstvenimi težavami, vključno z rakom, kardiovaskularnimi boleznimi, demenco in Alzheimerjevo boleznijo, črevesnimi težavami, motnjami razpoloženja, glavoboli in migrenami.
Nekatere raziskave ugotavljajo povezavo s povečanjem telesne mase, večjim apetitom in boleznimi, povezanimi z debelostjo. Poleg tega njegova struktura omogoča vezavo težkih kovin iz hrane, pijače in embalaže. Aspartam je dvestokrat slajši od sladkorja, ni pa kaloričen, a zdi se, da je zaradi polemik, ki se že desetletja pojavljajo okoli njega, bolje, da se mu poskušamo kar najbolj izogniti.
Povzročijo lahko prebavne težave
Nutricionistka Zala Mlinšek, magistra inženirka prehrane, ki na svoji spletni strani Zala’s Nutritips deli ideje za obroke in nasvete, o sladilih pravi, da sicer vsem sladilom s celovitim pregledom določijo zgornjo mejo varnega dnevnega vnosa.
»Odobrena sladila niso rakotvorna, lahko pa v večjih količinah spremenijo črevesne bakterije in povzročijo prebavne težave – napihnjenost in drisko. Povezana so tudi z boleznimi, kot sta diabetes tipa 2 in visok krvni tlak.«
Poleg intenzivnih sladil, kamor spada aspartam, se v dietne izdelke pogosto dodajajo sladkorni alkoholi, pojasnjuje. »To so ogljikovi hidrati, ki so sintetizirani bodisi v laboratoriju bodisi iz sadja. Večina ima na koncu imena končnico -tol, na primer eritritol, maltitol, sorbitol in ksilitol. Polioli imajo odvajalni učinek. Podobno lahko deluje tudi stevija, ki sicer velja za naravno sladilo. Nekateri izdelki iz stevije namreč vsebujejo dodane sladkorne alkohole, ki lahko pri posameznikih povzročijo neprijetne stranske učinke,« opozori.
Nič čudnega, da ne hujšate
»Ne glede na to, ali gre za trženje industrije ali ne, javnost umetna sladila pogosto šteje za 'zdravo hrano'. Toda ali res pomagajo hujšati? Presenetljivo, podatki kažejo nasprotno. Raziskave so pokazale, da bi lahko večji vnos brezkaloričnih nadomestkov sladkorja spodbudil povečan vnos hrane in povečanje telesne teže. Dolgoročno to ni rešitev. Sladila so lahko dobra izbira za potešitev želje po sladki hrani, hkrati ohranjajo raven sladkorja v krvi pod nadzorom. Vseeno pa bi svetovala zmernost pri njihovi uporabi,« meni Mlinšek.
Kaj pa naravni nadomestki sladkorja?
Kruta resnica: »Za slajenje se uporabljajo mnoge druge snovi, ki pa večinoma vsebujejo enostavne sladkorje, pridobljene iz različnih virov. Sem spadajo med, agavin sirup, kokosov sladkor, melasa, lucuma ... Nekatera se oglašujejo celo kot superživila, vendar imajo primerljivo energijsko vrednost kot saharoza.«
Na nekaj podobnega v knjigi Glukozna revolucija (izšla je pri založbi Vida) opozarja biokemičarka Jessie Inchauspe, ko pravi, da na molekularni ravni med kuhinjskim sladkorjem in medom ni nobene razlike.
»Prav tako ni razlike med kuhinjskim sladkorjem in agavovim sirupom, rjavim in kokosovim sladkorjem, sladkorjem demerara, evaporiranim sokom sladkornega trsa, medom, sladkorjem muscovado, javorjevim sirupom, melaso, palminim sladkorjem, sladkorjem iz datljeve palme, sladkorjem tubinado (nepredelan). Vsi so sestavljeni iz molekul glukoze in fruktoze.«
Ne verjamete?
Celoten prispevek si lahko preberete v reviji Jana, št. 4, 24. 01. 2023.
