Kar polovica prizadetih brez diagnoze
Tako so demenco opisali pri Projektu POMNI, v katerem so se združili različne organizacije, podjetja, društva, raziskovalci in zdravniki, ki delujejo na področju demence v Sloveniji. Eden od ciljev projekta je tudi ta, da bi bilo na voljo čim več učinkovitih presejalnih testov za demenco.
Trenutne diagnostične metode za potrjevanje demence namreč niso primerne za zgodnje presejalno odkrivanje bolezni, pravijo. Slikanje možganov je predrago, testi likvorja so invazivni, strokovni klinični pregledi so zelo omejeni z majhnim številom nevrologov. Vprašalniki oziroma psihološki presejalni testi pa niso dovolj natančni. Čim boljši presejalni testi bi ogromno pripomogli k večji kakovosti življenja obolelih posebej zato, ker s trenutnimi zdravili demence še ne znamo dokončno pozdraviti, lahko pa odložimo njene najhujše posledice za nekaj let. Prej ko začnemo, dlje lahko ljudje z demenco ohranijo svoje zmožnosti.
V sklopu projekta POMNI bodo pri večjem številu prostovoljcev izvedli različne brezplačne presejalne teste za zgodnje odkrivanje demence. K sodelovanju so vabljeni starejši od 60 let. Prijavite se lahko na spletni strani www.pomni.si
Po oceni Inštituta za zdravstvene meritve in vrednotenje (IHME) je bilo leta 2019 v Sloveniji 43.038 oseb z demenco, to število pa naj bi se do leta 2050 povečalo na 84.735 oseb, saj se prebivalstvo naše države stara. Predvideva se, da je v Sloveniji še vedno ugotovljenih in diagnosticiranih le 50 odstotkov starejših oseb z demenco. Ker naj bi za vsakega obolelega skrbele povprečno tri osebe, je posredno prizadetih še približno 150.000 svojcev, prijateljev in drugih, ki skrbijo za te ljudi.
Ne odlašajte z obiskom zdravnika
Demenco prepozno odkrijejo tudi zato, ker tako starejši kot njihovi svojci spremembe vidijo kot nekaj, kar pač staranje prinese. Na zdravnika se pogosto obrnejo svojci, in to šele takrat, ko so težave že zelo velike in ko prizadeti potrebuje že stalno kontrolo in pomoč. S tem pa se dela velika škoda. Zdravljenje je najuspešnejše prav na začetku bolezni.
Prvi naslov pri sumu na demenco je osebni zdravnik. Ta bo naredil test kognitivnih funkcij in naročil pregled krvi, saj je treba najprej izločiti druge možne vzroke sprememb. Nato je na vrsti pregled pri psihiatru za starostnike in nevrologu.
Tipov preiskav pri simptomih demence je več: CT možganov ali magnetno resonanco uporabljajo predvsem za izključevanje možnosti tumorjev, možganske kapi, poškodbe glave in drugih stanj. S PET (pozitronska emisijska tomografija) se preveri delovanje hipokampusa in entorinalnega korteksa. S pregledom možgansko-hrbtenjačne tekočine pa se izključijo stanja, kot so normotenzivni hidrocefalus ali okužbe osrednjega živčnega sistema.
Nov, učinkovit test
Prav za zgodnje odkrivanje demence je slovensko nevroznanstveno podjetje Brain Trip razvilonovo metodo za zgodnje presejalno odkrivanje demence z imenom BrainTripov Demenčni Indeks (BDI). Metoda temelji naneboleči in neinvazivni meritvi električne aktivnosti možganov. V zadnjih letih so jo že preizkusili na 412 udeležencih (70 odstotkov žensk, 30 odstotkov moških) s povprečno starostjo 78 let. Za primerjavo so ocenjevali umske sposobnosti tudi s petimi že uveljavljenimi psihološkimi presejalnimi testi, pri katerih rešujejo posebne pisne ali ustne naloge.
Ugotovili so, da so med njimi precejšnje razlike tako v specifičnosti (število lažnih pozitivnih diagnoz) kot občutljivosti (verjetnost, da test pokaže pozitiven rezultat pri osebi, ki ima bolezen). Specifičnost testa je pomembna tudi zato, ker je po navadi velika večina ljudi, ki pridejo na presejalno testiranje, dejansko zdrava, testi z nizko specifičnostjo pa ustvarjajo veliko lažno pozitivnih rezultatov.
Presejalni test BDI je bil primerljiv z doslej uveljavljenimi psihološkimi presejalnimi testi: ni imel niti največje specifičnosti niti največje občutljivosti, je pa imel najboljše razmerje med obema. »Specifičnost BDI-testa je 97 odstotkov, njegova občutljivost pa 70-odstotna,« je pojasnil soustanovitelj BrainTrip Jurij Dreo. In dodal, da sicer noben posamezni presejalni test ni popoln in ne more dokončno potrditi ali ovreči bolezni. V podjetju predvsem želijo, da bi BDI-test v kombinaciji z drugimi pomagal zdravnikom pri zgodnjem odkrivanju demence. »Vlogo testa vidimo kot neke vrste prvo obrambno črto v vojni z demenco. Ta nam bi omogočila, da na velikem številu ljudi v kratkem času naredimo preiskave. Ljudi, ki bi imeli povišano tveganje, pa bi nato lahko pospešeno obravnaval obstoječi zdravstveni sistem. Tako bi lahko najracionalneje porabili omejena zdravstvena sredstva, saj bi jih lahko usmerili k ljudem, ki jih najbolj potrebujejo,« pravi Dreo. S tem bi se skrajšale tudi čakalne vrste. Specialisti imajo trenutno namreč tudi do 60 odstotkov lažno pozitivnih ali nepotrebnih napotitev.
Neinvaziven, neboleč in relativno poceni
Meritev BDI traja okoli osem minut in jo lahko izvedemo kjerkoli, celo na domu. V osnovi gre za krajši posnetek EEG, pri katerem ne rešujemo nalog in ne odgovarjamo na vprašanja. Bolniku nataknejo na glavo kapo z elektrodami, posebej prilagojena strojna in programska oprema pa omogočata hiter, neinvaziven in nemoteč zajem možganskih signalov. Metoda je posebej občutljiva za signale, ki nastajajo pri elektro-kemični komunikaciji med živčnimi celicami, ter da dober vpogled v aktivnost umskih funkcij, kot so pozornost, motorika, vid, sluh, zavest itd.
Celoten prispevek si lahko preberete v reviji Jana, št. 4, 24. 01. 2023.
