Že večkrat sem vam hotela pisati, pa ni bilo časa. Zdaj, ko sem zaradi bolečega hrbta dobesedno priklenjena na posteljo in računalnik, je očitno napočil pravi trenutek.
Imam občutljivo hrbtenico v ledvenem delu in vsako pretiravanje na vrtu hitro povzroči vnetja ter bolečine.
Prejšnji teden sem se lotila »štihanja«, toda zdaj niti koraka ne morem narediti brez bolečin. Mož pravi, kaj ti pomaga zdrava hrana, ko se boš najedla teh strupenih tablet. Mogoče ima prav.
Pred tremi leti sem poskusila z vrtnarjenjem brez lopatanja, pa od tega ni bilo nič. Slab pridelek in gora plevela. Ne vem, kaj naj storim, da bo dobro za vrt in zame. Imate morda kakšno idejo za lopatanje brez bolečin?
Danica P.
Vaše vprašanje ima veliko odgovorov. Lahko razmišljamo o drugačnem načinu vrtnarjenja ali pa o boljši oskrbi telesa.
Poglejmo najprej, kaj lahko naredimo, da bo vrt urejen in rodoviten, brez prevelikih naporov.
Ali je lopatanje nujno?
Veliko zanesljivih raziskav dokazuje, da je neprekopana greda lahko povsem enako rodovitna kot tista, ki jo nenehno prekopavamo. Vendar to ne pomeni, da lopato preprosto vržemo v kot.
Takšen rezultat pride po približno treh letih, če smo vse naredili prav.
Prvo leto je res treba gredo temeljito prekopati, in če so tla težka, dodati veliko snovi, ki bodo izboljšale njihovo strukturo. Zelo zaželeni dodatki so kompost listavke, ovčja volna, lesni odpadki. Če so tla težka in lepljiva, jih zrahljamo z mivko. V pripravo sodi tudi odstranjevanje trajnih plevelov, posebej takšnih, ki se razmnožujejo vegetativno in delajo velike koreninske mreže (npr. regačica, gabez, navadni pelin ...).
Ko je greda tako pripravljena, nanjo ne smemo več stopiti in njena površina ne sme biti več gola. To pomeni, da delamo le toliko široko gredo, kolikor jo lahko obdelujemo s potke. Površino pa zastremo s slamo, pokošeno travo (v tankih plasteh), listjem, narezanim papirjem ... Ko tla pokrijemo, omogočimo mikroorganizmom prijetno klimo in redno dobavo hrane. Če lepo hranite svoje deževnike, bodo oni nenehno »štihali« namesto vas. To pomeni, da bodo pojedli ponujeno travico in ostanke zelenjave, ki jih puščate na gredi, ko pa se bodo gibali skozi prst, bodo delali svoje kanale, ki zemljo prezračujejo, in hkrati izločali najboljše gnojilo na tem planetu – svoj gnoj. V prvem letu bo še nekaj dela z obvladovanjem plevelov, v naslednjem pa vse manj.
Če tla niso zastrta, pa se koristni mikroorganizmi izogibajo vrhnji plasti, zato ta hitro otrdi, začne pokati in izgublja rodovitnost. Gola tla so seveda tudi odlična vaba za semena plevelov, kar je dodatna (nepotrebna) obremenitev za hrbet.
Dvignite gredo, pa ne bo treba upogibati hrbta
Verjetno tudi sami opažate, da na slovenskih vrtovih raste vse več dvignjenih gred. Že sama oblika in predvsem višina prinašata veliko olajšanje vsem, ki imamo težave s hrbtom. Že od otroštva sem tudi sama v tej skupini in moram zelo paziti na vsak gib.
Visoke grede imajo praviloma ergonomsko višino, zato dobesedno vrtnarimo, kot da bi delali na mizi. Seveda, to je le delček koristi takšnega vrtnarjenja.
Da bi od visoke grede dobili tudi maksimalen pridelek, pa mora biti prst v njej pravilno sestavljena.
Veliko ljudi v vrtnarijah kupi že narejene visoke grede. Mnoge imajo zaprto dno in onemogočajo stik s tlemi. To pa ni dobra rešitev in s takšnimi gredami bo imel lastnik več težav. Greda naj bo povezana s tlemi, da lahko voda nemoteno odteka in je prst dobro ozemljena.
Na dnu naj bo le kovinska mrežica, ki bo (posebej pozimi) varovala pridelek pred miškami in voluharji.
Sestavin ni treba kupovati
Opazila sem, da v vrtnarijah prodajajo tudi posebno zemljo za vse plasti grede. Mogoče urbani vrtnarji nimajo druge možnosti, kot da vse kupijo, zagotovo pa dobro visoko gredo lahko naredite tudi iz povsem brezplačnega materiala.
Pomembno je, da je v spodnji tretjini material, ki bo počasi razpadal in tako zagotavljal talno gretje, zračnost ter hrano za dragocene mikroorganizme. Praviloma tja zložimo veje in les, ki je že začel gniti. Pazite, da v tej plasti ne uporabljate lesa kostanja ali hrasta, saj ti vrsti vsebujeta snovi, ki učinkujejo protimikrobno in onemogočajo normalno delo mikroorganizmom. Hkrati pa zelo počasi razpadajo, zato bo greda slabše »delovala«. Ko zlagate material, pazite, da je res lepo zložen, saj veliko lukenj pomeni tudi veliko sesedanja grede, kar povzroči tudi trganje koreninic rastlin, ki jih želite gojiti.
Nad to plast damo plast materiala, ki ima predvsem to nalogo, da zadržuje vodo. Če boste to pravilno uredili, boste videli, da je lažje vzdrževati pravilno vlažnost v visoki gredi kot v vrtni. V tej plasti damo v gredo čim več listja, ovčjo volno, ostanke volnenih predmetov, preprog, bombaža, obrnjeno travno rušo, lahko tudi papir in karton, ker jih deževniki obožujejo. Vse skupaj namočimo, da se lepo sesede, in na to dodamo dober, ne povsem preperel kompost. Ta plast bo za naše rastline glavna »menza« in v njej se bo razvilo največ korenin. Povrhu damo lahko mešanico prsti in bolj finega komposta. Vse skupaj pa čim prej pokrijemo tudi z zastirko. Tako pripravljena greda bo že v naslednji sezoni tako rahla, da še motikice ne boste potrebovali. Namesto težaškega dela bo postalo vrtnarjenje kot igra v peskovniku, kjer vse lahko naredimo že z golimi rokami. Seveda če smo gredo pravilno pripravili.
Princip visoke grede lahko uporabljamo tudi za preoblikovanje nabrežin, ki z malo predelave lahko postanejo visoke grede. Več o različnih oblikah izvedbe in detajlih, v katerih se lahko skriva vrag, si preberite v priročniku Samooskrba v praksi, ki ga lahko prelistate na znanje.zazdravje.net.
Skratka, ko več ne moremo spremeniti hrbta, spremenimo teren, na katerem vrtnarimo, in bo veliko več veselja (in pridelka) z manj bolečin.
Kako vrtnariti z manj bolečinami?
Kako si sploh nakopljemo bolečine? Najpogosteje preobremenimo kakšno mišico, ki tega ni pričakovala. V njej se potem nabere preveč kislih presnovkov, ki sprožijo vnetni proces, po domače ga imenujemo musklfiber. Če veste, kaj se v telesu dogaja, lahko ta proces ustavite na več načinov.
Več v reviji Zarja Jana, št. 18, 4.5. 2021
