Pri nas ni bilo na enem mestu zbranih informacij o tem, kaj ponuja slovenski trg z igračami, ni bilo skupnega kanala za razvijalce in proizvajalce igrač, premalo je bilo ozaveščanja o varni uporabi igrač in škodljivih snoveh v njih, je ugotovila Klavdija Höfler, sicer magistra menedžmenta, ko je razvijala svojo igračo. Pa je šla in konec leta 2014 ustanovila Inštitut za razvoj igrač, zasebni neprofitni nevladni zavod. Ta je zdaj prvi in še vedno edini, ki ponuja vse informacije o celotnem razvoju igrač in drugih izdelkov za otroke in družine, tudi iger, igral, didaktičnih pripomočkov.
Njihovo poslanstvo je pomagati pri razvoju igrač, ki bodo zdrave in varne za otroke, pravi direktorica Klavdija Höfler, ki z osmimi sodelavci najrazličnejših profilov, vsi so za zdaj še prostovoljci, raziskuje in razvija inovativne rešitve na področju igrač, ponuja storitve, ki jih doslej pri nas še ni bilo, in povezuje razvijalce igrač, proizvajalce, trgovce, pa socialna in invalidska podjetja, fakultete, šole, vrtce, knjižnice, muzeje. Financirajo se s spletno prodajo igrač na strani www.slovenske-igrace.eu, ki ponuja igrače več kot dvajsetih slovenskih proizvajalcev.
Med pandemijo se igrajo drugače. Večkrat jo za nasvet pokličejo tujci, ki bi radi za spomin odnesli domov kakšno izvirno igračo, pravi Klavdija, pa slovenski starši, ki jim ni vseeno, s čim se igrajo njihovi otroci.
Zelo moderni so te dni na primer izdelki iz kartona, največ je sestavljank, na spletni strani pa ponujajo celo didaktični pripomoček, družabno igro iz časopisnega papirja, ali pa šatulje različnih živalskih oblik, prav tako iz časopisnega papirja. Veliko je tudi lesenih igrač. Les je varnejši za okolje, lesene igrače in sestavljanke pa imajo mali uporabniki zelo radi.
Pa seveda lego kocke niso nikoli iz mode, opazili pa so tudi, da je pandemija vplivala na izbor igrač – močno se je namreč povečalo zanimanje za tehnične igrače (v angleščini STEM – science, technology, engineering, mathematics, torej znanost, tehnologija, inženiring, matematika). STEM-igrače so prirejene za različne starosti in dobra protiutež digitalnemu svetu, v katerega se potaplja vse več otrok.
Ocenjujejo, da je okrog 90 odstotkov igrač izdelanih iz plastike – zato, ker so odporne, ker se zlepa ne polomijo, ker so pralne ... otroci jih imajo pa radi, ker so pisane in živih barv. Vendar pa so lahko v plastiki človeku škodljive snovi, vse države pri predpisih o varnosti niso zelo zahtevne, odvržene plastične igrače – kar 80 odstotkov jih konča v smeteh – pa dušijo zemljo in oceane. Po tem, ko so bile povprečno v uporabi kratkih šest mesecev.
Večine plastičnih igrač se ne da reciklirati. Igrače na baterije so dvojno škodljive, saj se tudi baterij ne da reciklirati. Industrija igrač se teh problemov zaveda. Vendar pravijo, da tega seveda ne morejo rešiti sami, skupaj z izdelovalci plastike iščejo nove, bolj ekološke materiale.
Več v reviji Zarja Jana št. 48, 1.12.2020
