Zadnjih nekaj tednov mi zelo nagajata omotičnost in vrtoglavica. Kadar vstajam iz postelje, moram najprej sesti, da se vrtenje umiri, in šele potem vstanem. Podobno je, kadar sem upognjena ali čepim, moram zelo počasi dvigniti glavo, sicer se mi takoj zvrti. Zelo neprijeten občutek, ki ga do sedaj nisem imela. Hkrati opažam, da se to pomlad zelo potim. Mogoče je to povezano z meno, ki se približuje, ali s tem, da po (pre)dolgi zimi končno migam. Ne vem, ali sta težavi povezani. Je to kaj prehodno spomladanskega ali bi morala kaj ukreniti?
Jožica
Vse, kar naštevate, je lahko povezano. Omotičnost lahko nastane, ko možgani nimajo dovolj vode in kisika. Razlog, da njuna dostava peša, je lahko v dehidraciji (če se čezmerno potite in vode ne nadomestite), primanjkljaju elektrolitov (s potenjem izgubljamo precej soli) ali v pomanjkanju železa, brez katerega rdeče krvničke ne zmorejo v možgane dostaviti dovolj kisika. Oglejmo si vse našteto malce natančneje.
Dehidracija. Današnji način življenja ustvarja dehidriranost velikih razsežnosti. Pozimi bivamo v ogretih prostorih, poleti v klimatiziranih; eno in drugo ustvarja suh zrak, v katerem se naše telo počuti kot jabolčni krhelj v sušilnici – okolje mu nenehno izsesava vlago. Posebej pozimi se tega učinka ne zavedamo, ker nas praviloma bolj zebe, kot nam je prevroče. Namesto na termometer je zato bolje gledati na vlažnost zraka. Takoj ko pade pod 40 odstotkov, se začnemo intenzivno sušiti.
Tekočina včasih več vzame kot da. Pred drugo svetovno vojno so zdravnike učili, da le voda lahko hidrira telo, v povojnih učbenikih pa je nekdo besedo »voda« zamenjal s »tekočino«, in tam so se začele težave. Večina tekočin, ki jih danes uživamo, v resnici iz telesa vzame več vode, kot je prispeva. Kadar spijete 0,5 dl kave, greste polulat več kot 2 dl urina. Kava nam torej vzame trikrat več, kot je prinesla. Energijske pijače, cola, ki vsebujejo kofein, učinkujejo zelo podobno. Enako velja za alkohol.
Tudi pri zdravih napitkih ne smemo prezreti, da večina vzame vsaj malo več tekočine, kot smo je z njimi zaužili. Vse, kar čisti kri, limfo, spodbuja cirkulacijo in podobno, učinkuje tako, zato tudi uživanje domačih čajev in kompotov kljub vsemu dobremu, kar je v njih, lahko povzroči težave, če ne bomo nadomestili izgubljene vode.
Dragi stroški dehidracije. Kadar starejši ljudi omedlijo, jih praviloma z rešilcem odpeljejo na urgenco, tam pa ugotovijo hudo dehidriranost in predpišejo liter infuzije. In tako stari ata naslednji dan pride domov, poln energije, in ko ga vprašajo, kaj so ti naredili, ponosno razlaga, da je dobil infuzijo.
Veliko takšnih zgodb o čudežno dobrem počutju po infuziji sem slišala in sem dolgo mislila, da gre za kakšen čudežni koktajl, s katerim telo dobi vitamine, rudnine, aminokisline in bog ve kaj še. Zato sem bila toliko bolj presenečena, ko sem ugotovila, da infuzija ni nič drugega kot liter vode, v katerem je raztopljenih devet gramov navadne soli! Prosim, preberite še enkrat – liter vode z dvema žličkama soli!
Zato, ker ne znamo prepoznati znakov dehidracije, ker živimo tako, da telo nenehno ožemamo ter mu ne nadomeščamo izgubljene vode in elektrolitov, na koncu zavarovalnici zapravimo 500 ali celo nekaj tisoč evrov, ker morajo po nas z rešilcem, nas odpeljati v bolnišnico ali na urgenco, kjer se z nami ukvarjajo zdravnik in drugo osebje, ki morajo z dragimi preiskavami ugotoviti, da ni še kaj drugega vmes, in nam na koncu vbrizgati ta liter vode v žilo, ki reši vse?
Ni čudno, da je blagajna zdravstvene zavarovalnice v krizi, ko porabljamo denar za tako drago odpravljanje nečesa, kar bi lahko tako preprosto preprečili.
Upam, da ne boste čakali, da vrtoglavica povzroči padec ali nezavest, ker boste zelo verjetno odkrili – podobno kot sem zgoraj opisala –, da vam manjka le vode in elektrolitov. Namesto »v žilo« lahko učinke tega »čudežnega koktajla« preizkusite tudi tako, da po požirkih popijete liter vode, v katerem ste raztopili devet gramov soli. Koktajl bo še bolj čudežen, če ga pripravite s kakovostno živo vodo in izbrano soljo.
Pijače, s katerimi bi lahko bilanco vode hitro izboljšali, ker so za telo izotonične, so čista kokosova voda, limonada z malo soli, brezalkoholno pšenično pivo …
Katera voda najbolje hidrira? Če delate na vrtu, ste verjetno tudi sami opazili, da zalivanje z vodo iz pipe rastline nikoli ne napoji tako dobro kot deževnica. Voda se s stanjem obnaša kot mleko, ki se skisa. Molekule se med seboj povezujejo v klastre in tako iz male molekule H2O nastajajo veliki »kosi« vode, ki jih celice težko posrkajo. Zato rastline ob takšni vodi ostajajo žejne, enako pa se godi tudi našim celicam.
Zamislite si, da je voda kot trdo kislo mleko. Če ga želite utekočiniti, ga je treba močno premešati, ker s tem razbijemo vezi med molekulami, kar vidimo po tem, da je kislo mleko ponovno postalo tekoče. Z mirovanjem se tudi vodi zgodi, da kristalizira (le da tega z golim očesom ne opazimo), ko pa vodo ponovno spravimo v gibanje, jo dobesedno »spasiramo«. V naravi je voda že ves čas v gibanju, ko pa dlje stoji v ceveh ali posodah, jo je dobro premešati, pretakati, vrtinčiti … in s tem ponovno spraviti v živo ter zelo užitno obliko.
»Spasirane« majhne molekule H20 lahko hitro gredo skozi tkiva in jih hidrirajo.
Katero sol uporabiti? Kot sem že omenila pri infuziji, naše telo ne potrebuje le vode, temveč tudi elektrolite. Mi smo v celoti solna raztopina, po kateri se prenašajo impulzi. Ko je v telesu dovolj elektrolitov, bo tudi prenos misli, impulzov, reakcij hitrejši. Nasploh postanemo bolj zbrani, hitrejši, poskočnejši …
V medicinske namene uporabljajo prečiščen natrij, še bolje pa bi bilo, če bi naša domača slanica telesu pripeljala tudi druge nujne elektrolite, ki smo jih s potenjem in izhlapevanjem zgubili.
Zato vedno raje naredim slanico iz nerafiniranega solnega cveta ali iz nemletih kamnov himalajske soli. Takšne soli razen natrija v sledeh vsebujejo vse druge obstoječe minerale – vse, kar je v morju, je tudi v naših telesih. Kadar se veliko potimo (mena, poletje, več fizičnih naporov), je dobro vodi dodati tudi nekaj magnezijeve soli. S tem bomo olajšali pravilno uporabo kalcija (in preprečili, da se nam ta začne nalagati v sklepih in mišicah) ter izboljšali regenerativne moči telesa! Magnezij je eden izmed glavnih serviserjev poškodb DNK, zato je pomembno, da ga ima telo dovolj na razpolago.
Več v Zarji št. 15. 10. 4. 2018.
