V prejšnji Zarji smo vam predstavili zanimivo knjigo Somatika avtorja Thomasa Hanne (založba Primus), ki nam dopoveduje, da so nepravilna drža, zakrčenost mišic in hude bolečine nepotrebne, da so večinoma posledica čustvenih težav (in ne staranja) in da bi jih lahko odpravili in preprečili, če bi si vzeli pet minut na dan in ponovili nekaj lahkih vaj. Predgovor k slovenski izdaji je napisal mag. Severin Lipovšek, zato smo ga pri priči poiskali in ga prosili, naj nam pove kaj več in nam pokaže nekaj teh vaj.

Sogovornik je kondicijski trener športnikov in terapevt. Pri svojem delu je opažal, da so nekateri športniki napeti in imajo kot beton zakrčene mišice, ki jih je zelo težko sprostiti, pa če se še tako trudi. Sprva je mislil, da je to pač posledica dolgoletnih ponavljajočih se napornih vaj, ampak zakaj nekateri športniki takšnih težav nimajo, se je spraševal. Na koncu je pri tridesetih letih začelo boleti tudi njega, veselje do vrhunskih športov je začelo kopneti, zato pa je naraščala raziskovalna vnema, zakaj se to dogaja. In je naletel najprej na terapevta klinične somatike Aleša Ernsta, potem pa se je izšolal za učitelja somatskih vaj prve stopnje po šoli Marthe Peterson, učenke pokojnega Hanne. Pravi, da je že ob prvi vaji, ki jo je naredil, doživel občutek svobode, sproščenosti in polnosti. Telo se je začelo spominjati lahkotnosti in igrivosti, ki jo pomnimo iz otroštva.

Zakrčeni so že otroci. Seveda ne bomo ponavljali vsebine iz prejšnje Zarje, a na kratko: Hanna trdi, da je večina bolečin v mišicah in sklepih nepotrebnih in da nimajo nič opraviti s staranjem, ampak z zakrčenostjo, ki je posledica stresa in nepredelanih čustev. To je proces, v katerem možgani zaradi nasprotujočih si informacij sčasoma pozabijo, da je treba mišice sprostiti. Sogovornik lahko že na prvi pogled ugotovi, kaj je narobe s človekom, ki mu prihaja naproti, saj so za zakrčene mišice značilne nagnjenost na eno stran ali naprej, gugajoča hoja …

»Že po tem, kako nekdo stopa iz avta, mi je jasno, kaj približno je narobe,« se smeje simpatični športnik in raziskovalec, ki je v svoji karieri obravnaval več kot 2000 ljudi, tudi otroke. Pa ne le najstnikov, ki hodijo kot race in imajo eno ramo vidno spuščeno, ker jih splet zakrčenih mišic vleče na eno stran, tudi devetletnika je že imel pred seboj in opazoval, kako se še bolj zakrči, ko je zraven oče. Ki mu je potem povedal, da družina razpada in da otrok to zelo dramatično občuti.

Več v reviji Zarja št., 21. 23. 05. 2017