»Spet gara pozno v noč, kot pravi, nakupil si je novih gat in z nikomer pri hiši ne spregovori prijazne besede. Odkar sva poročena, ne mine leto, da se ne bi vlačil naokoli. Za kakšno zvem, za kakšno tudi ne, ampak občutim, saj se takrat, ko se kurba, doma obnaša kot konjski hlapec,« je hlipala.
»Kako so moški različni,« sem modro pripomnila. »Eni so doma sladki kot med prav takrat, ko imajo ljubico.« A tako, je siknil cenjeni soprog, kam torej sodi on – med konjske hlapce ali medene osladneže? A imaš ljubico, sem se zgrozila, on pa me je poslal nekam, kjer je precej temno in nedišeče. Vsaj to sem dosegla, da se je med godrnjanjem umaknil pred televizor in smo se ženske lahko mirno posvetile problemom gospe Z. Vse smo se strinjale, da bi morala nikoli odraslega kretena že zdavnaj zapustiti, in začuda je prikimala. Morda pa ima res vsega dovolj. Čisto vseeno ji je, če odide s tisto kavko s prebodenim nosom in šestbarvno frizuro, ampak hiše in vrta mu ne da. Naj se stiskata v kakšni podnajemniški sobi! Tako je, je rekla babica, koruzniška snaha, ki ravnokar preučuje podjetniško psihologijo (kako nategniti potencialnega kupca), pa je imela še drug predlog. In ta se je začel takoj uresničevati.
Gospa Z je preverila, ali njen soprog spet dela pozno v noč (in je), potem je oddrvela domov in se čez čas pojavila pri nas s potovalko in potapljaško opremo. Možu je pustila listek, da je šla s svojimi mladostnimi kolegi na morje, ker mora v miru premisliti o svojem zgrešenem zakonu. Namestila se je pri starših naše snahe, ki so šli čisto zares na morje, in čez nekaj ur, ko se je njen prešuštnik priplazil domov in prebral listek, se je oglasil njen mobitel. Koruzniška snaha je poročala, kako se je naslednje dni naposlušala glasne debate o varanju in ločitvi, in jasno je bilo, da osebi na oni strani ni do dramatičnih sprememb zakonskega stanu. Da celo moleduje in prosjači, od znancev pa smo zvedeli, da se prevaža po slovenski in hrvaški obali ter išče svojo ženo, ki mu je pobegnila s tropom ljubimcev. Natanko čez teden dni je gospa Z naročila taksi in se z vso kramo, ki je nedotaknjena ždela na hodniku njenih gostiteljev, slovesno odpeljala domov. Ljudski glas pa pravi, da jo je njen prešuštnik čakal na pragu, da se zdaj naokrog sprehajata z roko v roki in da je niti za hip ne pušča same.
Kolumna je objavljena v reviji Jana, št. 23, 6. junij, 2023.
