Mnenja

Navaden dan nenavadne mame: Magdalenca išče fanta

Dragica Kraljič
1. 6. 2023, 09.00
Deli članek:

Res ne vem, kako je s tem v današnjih časih. V starih časih (to je bilo takrat, ko sem bila jaz še mlada) so bolj fantje iskali dekleta kot obratno. Ker se za dekleta to ni spodobilo.

Zarja Jana

No, svet je šel odtlej kar daleč naprej, in čeprav sem si zelo želela z njim vštric, me je povozil. Ne še kot tank, kot kamion pa že.

Čemu takšna uvertura, se sprašujete? Ah, jaz nisem ta Magdalenca! Še ime mi ni pri srcu, ker se konča z istim obrazilom kot moje. Naši starši niso bili nič kaj izvirni pri izbiri imen za svoje otroke. Uporabili so kar svoja in imena najbližjih sorodnikov. Jaz sem dobila ime po nekem mojem stricu, ki se je tisti čas, ko sem prišla na svet, ravno utopil v nekem potoku. Naredili niso drugega kot to, da so moška imena spremenili v ženska in obratno. Ampak v vsaki nesreči je (skoraj vedno) tudi košček sreče. Nobenemu mojemu sorodniku ni bilo ime Hanzek, hehe.

No, zdaj pa vas res seznanim z Madgalenco. Menda je bila služkinja pred približno tristo leti na tolminskem gradu, kot pravi pesem po ljudskih motivih. Ali na tminskem gradu, kot rečejo tukaj. S svojim delom je odplačala očetov dolg in potem čakala na nekoga, da jo bo rešil, ona pa mu bo dala zlat prstan. O, ja, ta Magdalenca zdaj postavi na glavo moje trditve v uvodu, ali ne? Kaj pa vem, morda pa se je ravno takrat začela porajati enakopravnost spolov. Vsekakor ta moja misel ni tako neumna, kot je videti sprva, če bi poznali današnjo Magdalenco. Zato vam jo bom zdaj tukaj naslikala.

Magdalenca, ki danes živi na neki tminski hribovski kmetiji, si tudi želi imeti fanta. Pasenje ovc in  izdelovanje sira ni vse v življenju, ali ne? Oče in mama nista čisto nič navdušena, da bi deklica odšla od hiše, no, v skrajni sili bi sprejela zeta, če bi delal na kmetiji. Dejstvo, da ima Magdalenca upravičeno željo po fantu, je staršem težko razumsko razložiti. Zelo pa pomagata jok in v današnjem času bi temu rekli čustveno izsiljevanje. Včasih se izide, včasih ne, veliko je odvisno od okoliščin. Ampak o teh malo kasneje. Magdalenca doseže svoje in odide z dobrim prijateljem iskat fanta. Ali ga tudi najde? Ne, vsega vam tukaj pač ne bom izdala! Zakaj ne? Ker je treba Magdalenco srečati v živo ter doživeti njeno pot, odločnost in vnemo.  

Mislim, da je zraven te Magdalenčine podobe vseeno potrebna še razlaga. Magdalenca je lahko tudi moj Janek. In še marsikateri odrasel človek s posebnimi potrebami. Ki si želi takšnega življenja (vsaj delno), kot ga živimo večinski odrasli. To nam mnogokrat povedo. Skrbeti za drugega, ga okregati, če si na pragu ne sezuje čevljev, se držati za roke na sprehodu, početi skupaj čisto vsakdanja preprosta opravila. Lahko vam izdam samo še tole: Magdalenca in njen fant (ki ji je potem zaradi domotožja sicer utekel nazaj domov) sta skupaj prodajala sir na tržnici.

Ali vidite zdaj vzporednice? Malo sem vas peljala naokoli, da bi jih sami našli. Takoj pojasnim.

Magdalenca išče fanta je čudovita predstava, ki so jo oblikovali odrasli s posebnimi potrebami in njihovi mentorji v delovnem centru v Tolminu. Morda se še spomnite, da sem enkrat pisala o čudovitem videu, ki so ga posneli v centru in v katerem so zbrali želje uporabnikov, kot se jih poimenuje. Želja po partnerstvu, samostojnem življenju, vsakdanjih rečeh, odločanju o sebi, kolikor je to pač mogoče …, vse to so skupaj z njihovimi učitelji, mentorji zapeljali v to enkratno predstavo. Vsaj v njej lahko odrasli s posebnimi potrebami izživijo svoje želje. Za katere pa vemo, da so tako človeške, da bolj ne bi mogle biti!

Vsak človek si kdaj v življenju oblikuje svojo predstavo, igro in v njej izživi svoje sanje. Samo mi, večinski ljudje, vemo, da so to samo sanje. Osebe s posebnimi potrebami pa jo doživljajo globlje, morda se v nekem trenutku zdi njim to resnično življenje. Vem, da boste vsaj skušali razumeti. Tudi jaz imam včasih težave z ubesedenjem svojih čustev in občutij.

Zato je ta predstava nekaj najlepšega, kar sem kdaj videla. Celo mene je zaznamovala. Gotovo se je dotaknila vseh gledalcev, ki smo se v sredo globoko v popoldne stiskali v večnamenskem prostoru delovnega centra.

Ne, nisem pozabila še razložiti okoliščine, ki sem jih omenila zgoraj. Pravzaprav sem jih omenila že večkrat. Omogočiti bivalne pogoje, delo, vodenje in usmerjanje za tiste s posebnimi potrebami, ki so sposobni živeti samostojno. V teh časih prstan, s katerim je Magdalenca čakala fanta na tminskem gradu, res ni več pomemben!

Tminski grad je zdaj le še razvalina, zato vas Magdalenca in vsi njeni fantje čakajo v Varstveno-delovnem centru Tolmin. Seveda kadar niso na poti in gostujejo po vsej državi.

Ne zamudite jih!

Ostanite zdravi in pri zdravi! Če sem jaz, boste tudi vi!

Kolumna je bila objavljena v reviji Jana, št. 22, 30. 5. 2023.