Mnenja

Onkološka bolnica št. 6196: Čudežne kapljice z domačega vrta

Katarina Keček
7. 2. 2023, 10.00
Deli članek:

Mnogi bodo rekli, da sem nora, da ne smem verjeti vsaki vraži, ki mi pride na pot, in da ne smem vsega, kar vidim, vtakniti v usta. To že leta poslušam, sploh ko zjutraj na tešče zagrizem v list netreska.

Dreamstime
Netresk

»Kaj pa to počneš?« slišim večkrat koga reči, »ješ rastline iz tegelcev, a si normalna?« Lahko, da nisem, ampak odkar vem zase, poglodam kak list netreska, celo okus, malo kiselkast, mi je všeč. Latinsko ime netreska je Sempervivum, kar pomeni »za vedno živeč«. Gre za rastlino, ki raste vse od Maroka pa do Irana, preko Pirenejskega polotoka, Alp, Karpatov, Balkana … Pri nas je najpogosteje uporabljena kot okrasna, le redko kdo pozna njene zdravilne lastnosti. V njej so tanin, maščobno olje, smola, kalcijev malat, mravljinčna, jabolčna kislina, vsebuje pa tudi dragocene kisline in flavonoide. V naravni medicini uporabljajo netresk predvsem zaradi protivnetnih lastnosti. Da je najboljše zdravilo proti vnetju ušes, ste verjetno že slišali. Ne rečejo mu zastonj ušesnik. Kapljico netreska spustimo naravnost v uho in je takoj bolje, sploh pri otrocih. Sok netreska se uporablja kot ena najzanesljivejših učinkovin za lajšanje kožnih bolezni, podobno kot aloe vera, super učinkuje tudi pri pikih insektov. Netreskove učinkovine pomagajo pri vnetjih prebavilih in driskah. Pater Simon Ašič recimo čaj iz netreska priporoča tudi pri močnejši menstruaciji. Moja stara mama je nabirala netresk okoli hiše, rekla mu je »čuvar kuće«, vtikala ga je v med, otroci smo morali pojesti tega njenega zvarka vsak dan po eno žlico, če smo bili prehlajeni, pa toliko več. Nadaljevala je s tem, da nam je vsake toliko v usta vtaknila list netreska, rekoč, da je to dobro za odpornost in boljše od vsakega bombona. In ta navada mi je ostala.

revija Jana
Pisateljica in kolumistka Katarina Keček

Okoli hiše imam zdaj kup navadnega netreska, ki raste kot plevel in je neproblematičen za vzgojo, kratek sprehod od enega do drugega vitaminskega vrelca mi vedno popestri jutro. Zato nimam nobenih težav z uživanjem teh nenavadnih kubanskih kapljic, ki jih držim v rokah. Toliko čudnih stvari sem že spravila vase, da ni strup rdečega škorpijona nobena posebnost. A zdaj vedno najprej zaupam svoji intuiciji, ki sem jo v preteklosti večkrat zamenjevala z glasom razuma, potem poskušam zbrati čim več relevantnih informacij o zadevi, ki me zanima, in kdaj pa kdaj tudi na slepo pregriznem kak pomislek. Kapljice na Kubi prodajajo v lekarnah, njihovi onkološki bolniki jih jemljejo predvsem kot podporo oslabljenemu imunskemu sistemu, prodajajo pa jih tudi v Franciji in Veliki Britaniji. Torej so preverjene in jih ni iz posušenih piščančjih kosti namešal neki zblazneli karibski vudujski mojster. Na Bolhi sem včeraj zasledila oglas, v katerem nekdo eno stekleničko teh kapljic prodaja za 180 evrov. Barabe, Barbara jih je zanjo na Kubi plačala pet. Nikogar ne poznam, ki bi uporabljal te kapljice, čeprav sem o njih spraševala svoje sotrpinke, zdravnikov pač nisem, ni potrebe, saj že vnaprej vem, kaj bodo rekli. Ampak oni niso v mojih čevljih, tako da … Pri prvem jemanju kapljic, moram jih spiti le pet naenkrat, dvakrat dnevno, zjutraj in zvečer, sem bila rahlo negotova. Nisem vedela, kakšen okus imajo in kakšne bodo posledice. Lahko se pojavi pospešeno bitje srca ali pa občutek v prsih, kot bi gorela, možna pa je tudi povišana temperatura, ki se iz glave širi na vrat, prsi in srce. Res je, da sem v preteklosti marsikaj vtaknila v usta, tudi gobe v gozdu, ki jih rada nabiram, včasih preverim tako, da jih povoham in ugriznem košček. Gozdne živali to počnejo ves čas. Če je okus grenak in neprijeten, izpljunem rastlino. A doslej vseeno nisem namerno spila ničesar, za kar sem vedela, da je strup.  

Ležim v postelji, ne vem, kaj se bo po užitju kapljic zgodilo, mogoče ne bom več mogla vstati ali pa bom začela halucinirati, kdo bi vedel. Lahko me kap rukne, kaj pa vem. Kapljice so brezbarvne kot voda, spustim nekaj tekočine na zgornjo stran dlani in jih spravim pod jezik. Zapeče, kapljice imajo oster in grenak okus. Nekaj časa moram počakati, da se tekočina vsrka vame. Mirno ležim, gledam v strop, čakam, kaj se bo zgodilo. Ali bo tale škorpijon ubil mene ali pa bo fental tega hudiča v meni, druge ni.  (se nadaljuje)       

 Še več zanimivosti in odličnih zgodb si lahko preberete v reviji Jana, št. 6, 07. 02. 2023.

revija Jana
V prodaji je nova številka revije Jana. Vabljeni k branju!