Neenakost je eksplodirala. Še posebej smo lahko upravičeno jezni, da so več kot podvojila dobiček prav prehrambna in energetska podjetja ter delničarjem izplačala 257 milijard dolarjev. Kakšna je rešitev? Oxfam predlaga, da uvedemo petodstotni davek na svetovne multimilijonarje in milijarderje, s čimer bi lahko zbrali 1,7 bilijona (milijon milijonov!) dolarjev na leto. To je dovolj, da dve milijardi ljudi rešimo revščine in popolnoma odpravimo svetovno lakoto. Vemo, znamo, nočemo?
Na obzorju je več rešitev, kaj nas ustavlja?
Če menite, da si je za revščino kriv vsak sam in da naj pač nosi posledice svojih (ne)dejanj, nimate povsem prav. Obveznost države je, da svoje državljane varuje pred revščino in sprejme za to ustrezne ukrepe. Čeprav se revščina v Sloveniji zadnjih 30 let stalno povečuje, pa moramo biti v primerjavi z drugimi vseeno vsaj rahlo zadovoljni. Sodimo med države z nizkim deležem revnih in socialno izključenih – po tveganju za revščino smo celo pred Dansko, Finsko in Švedsko. Vendar smo majhna država in se s takimi podatki ne moremo tolažiti, saj je za nas 254.000 ljudi, ki živijo pod pragom tveganja revščine, veliko. Med njimi je 41.000 otrok.
Čudežnih rešitev ni
Slovenija je pravna in socialna država, vendar smo veliko občutljivejši za kršitve načel pravne države kot za pomanjkljivo upoštevanje načel socialne države. Tako so med drugim povedali pravniki, ekonomisti in humanisti na konferenci o socialni državi in revščini, ki je bila prejšnji ponedeljek na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Čudežnih rešitev za sistemsko odpravo revščine nismo slišali, je pa vsekakor pomembno, da se o tem razpravlja, nekaj rešitev je vseeno bilo predlaganih. Med drugim ta, da je treba odpraviti nerazumno dolge roke v birokratskih postopkih. »Kdor nima za kruh in mleko danes, potrebuje rešitev danes,« je bila nazorna dr. Polonca Kovač z ljubljanske upravne fakultete.
Prag revščine ste dosegli, če so vaši dohodki pod 730 evri. »Če bi v Sloveniji v letu 2020 iz proračuna namenili 187,7 milijona evrov za socialne transferje, bi lahko odpravili revščino 254.000 materialno najranljivejših,« je izračunala dr. Etelka Korpič-Horvat z mariborske pravne fakultete in dodala, da so na nedavni okrogli mizi ugotovili, da socialno-skrbstveni organi že tri leta ne hodijo na teren. Le s terenskim delom pa lahko najdeš tiste, ki se med vijugami birokracije ne znajdejo. Pogosto najranljivejši ne vedo, kakšne pravice imajo in kaj jim sploh pripada (izredna socialna pomoč, socialna pomoč, varstveni dodatek ...). »Predvsem je treba 'poloviti' ostarele ženske na odmaknjenih območjih države, da bodo lahko živele dostojno.«
Obilica dokumentov brez učinka
Združeni narodi so se že pred leti z dokumentom o trajnostnem razvoju zavezali, da bodo do 2030. odpravili revščino in lakoto po vsem svetu ter premagali dohodkovno neenakost. Danes se lahko temu samo milo nasmehnemo. »Kljub obilici dokumentov, ki naslavljajo reševanje neenakosti, gremo v ravno nasprotno smer. Z rastjo tehnološkega razvoja se neenakost le še poglablja, kar krepi tudi politično nestabilnost globalne družbe (vedno več migracij),« je med drugim povedal dr. Rado Bohinc s fakultete za družbene vede ter pridal, da je izvor dohodkovne neenakosti vgrajen v družbeno-ekonomski sistem, ki ustvarja večjo rast dobičkov od stroškov dela in bruto družbenega proizvoda.
Kot pravi ameriška profesorica Katharina Pistor (njena knjiga Zakodirani kapital je bila pravkar prevedena v slovenščino), lahko govorimo o legaliziranem zlu, saj namreč ravno pravo ustvarja možnost za povečevanje bogastva najbogatejših – že leta in leta je tako, in to se samo še krepi.
Kako naj bomo torej optimistični glede odprave revščine? Še več, vedno bolj se krepi občutek, da se revnim lahko že jutri pridruži vsak od nas, ki ima danes spodobno povprečno plačo. Večina nas ve, da se naš svet narobe vrti, pa kar nemočno cepetamo oziroma vzdihujemo pred zasloni in bežimo v svetove mamljivih serij na plačljivih TV-postajah. 99 odstotkov nemočnih osebkov svetovne populacije?
Vedno bolj se krepi občutek, da se revnim lahko že jutri pridruži vsak od nas, ki ima danes spodobno povprečno plačo.
Celoten prispevek si lahko preberete v reviji Jana, št. 5, 31. 01. 2023.
