Najboljše prijatelje menda spoznaš v šoli, vojni in zaporu. In tako ni čudno, da je, odkar je Janez na oblasti, Igor malo manj v zaporu in malo več po proslavah. Njuni življenji sta pač prepleteni. Oba sta diplomirala na FSPN, oba sta bila v isti vojni in pozneje tudi v istem zaporu. V tistem, v katerem je Igor Bavčar še zdaj. Načeloma. Skratka, prijatelja za večno. In tako je Igor Bavčar kdaj celo govornik, kdaj pa le častni gost kakšne od spominskih slovesnosti. Berem, da to po zakonu zapornikom ni prepovedano. A če mene vprašate, zdravorazumsko ni. Pika. V zaporu so ljudje z razlogom. Vsaj dokler je zapornik, ne more biti ugleden in spoštovan gost na javnih proslavah. Niti ne more o njih govoriti na nacionalni televiziji. Igor Bavčar, ki se ga vsi takrat živi in aktivni dobro spomnimo po njegovi izjemni vlogi pred in med osamosvojitvijo, ne sedi zaradi političnega oporečništva, ampak zaradi gospodarskega kriminala. In če mene vprašate, za take vrnitve v politiko ne bi smelo biti. A kdo ve, z moralnimi vrednotami imamo pri nas težave.
Ja, prijatelji so res zlata vredni. Vedno in povsod. Če imaš veliko opravkov na sodiščih, jih je dobro imeti tudi tam. Presenetilo me je, ko se je Janša pojavil na sodni obravnavi v primeru novinark »prostitutk«. A sojenje je bilo prekinjeno, kajti dva porotnika sta bila člana stranke SDS!? Pa ravno, ko naj bi sodili predsedniku vlade in te stranke!? Verjamete v naključje? No, jaz v taka gotovo ne. Sojenje je bilo prestavljeno. Si pa mislim, da je marsikomu v dvorani odleglo. Si predstavljate, da bi morala sodnica kaj reči o Janševem grehu? Adijo, kariera. Maščevalnost je Janševa karakterna lastnost.
Redka so prijateljstva, ki so jo preživela. Njegovi sodelavci in izbranci morajo imeti strahospoštovanje v genski zasnovi. Drugače mislečih ne prenaša. Tudi zato so zdaj mediji na udaru. Če drži na začetku zapisano, da se v šoli in vojni tkejo prijateljstva, bi Veselinovič in Janša lahko bila celo prijatelja. Tudi Veselinovič je diplomant FSPN in kot novinar je dejavno sodeloval v vojni za Slovenijo. Četudi sta kdaj bila prijatelja, zdaj zanesljivo nista več. Ker ga ne more odstaviti, bi odpravil kar celotno agencijo. Natančneje, njene zaposlene in njihove družine bi dobesedno izstradal?! Ker si domišlja, da jih sme. Demokracija 2021!?
V zadnjih dneh se večkrat spomnim na RGL, kasneje Aktual, ko sem se morala ukvarjati tudi s prijavami na različne javne razpise. Nočna mora. Zbirokratizirani pogoji, nemogoče zahteve. Iz petnih žil smo vlekli, kaj vse smo in kaj nismo. Nerešljivo, a za večino vitalnega pomena. Slovenija je premajhna, da bi lahko informativni mediji preživeli na trgu. A tako pobalinsko, sovražno in politikantsko zavrženo kot zdaj takrat z nami le niso ravnali. Če se prav spomnim, niti v časih Janše v prejšnjih vladnih izdajah ne. Denar je bil vedno priročno sredstvo za discipliniranje. Tudi za kakšno kadrovsko menjavo, če ni šlo drugače. A tako dobesedno, če si naš, dobiš, če nisi, pa crkni, pa ni bilo. Ti danes se res obnašajo, kot da dajejo iz svojih in ne iz naših žepov.
Štejejo le osebne preference Janeza Janše. Tega niti ne skriva. Ne doma in ne v tujini. Zoprno je, ker je v Evropi prav Janša postal prva asociacija na ime Slovenija. Širši prostor, kamor nas umeščajo, pa vedno manj evropski Balkan.
In tako vsi skupaj, z Janšo na čelu, prav veliko prijateljev v tej Evropi nimamo. Ne zdaj, še manj za večno. Majhni smo in bomo, lahko pa bi bili vsaj razumni. A smo, kot pravi Simoniti, za to preveč nevedni.
Zarja Jana, št. 21, 25.5. 2021
