Mnenja

Kaj je normalno?

Jana
16. 6. 2009, 15.27
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Vprašanje: Moja krvna slika vedno kaže železo na spodnjem robu normale. Sem vegetarijanka in me zanima, kaj lahko storim, da si izboljšam krvno sliko.

Vprašanje: Moja krvna slika vedno kaže železo na spodnjem robu normale. Sem vegetarijanka in me zanima, kaj lahko storim, da si izboljšam krvno sliko. Tamara S.
Imam nizek krvni tlak. Zgornji komaj kdaj preseže 100. Zanima me, kako bi ga lahko dvignila brez kemije. Gordana A.
Moj skupni holesterol znaša 6,2. Ne vem, ali bi moral jemati kakšna zdravila. Peter. K.

Odgovor: Takšna in drugačna vprašanja dobivamo vsak dan. Ta rubrika zagotovo ni namenjena temu, da bi vam svetovali ali odsvetovali uporabo zdravil. Tokrat bomo spregovorili o tem, kaj je pravilno razumevanje besede normalno.
V znanstvenih krogih obstaja vic, ki pravi, da so tri stopnje laži. Mala laž, velika laž in statistika. Ničesar ni, česar ne bi mogli dokazati s statistiko, odvisno je le, kakšen vzorec bomo izbrali in kakšno vprašanje bomo zastavili. Tudi veliko ugotovitev normalnih in nenormalnih vrednosti, ki zadevajo naše zdravje, sloni na statistiki in politiki.
Znanost v interesu farmacije
Tako so npr. na Bavarskem normalno raven holesterola »izračunali« tako, da so izmerili holesterol 100.000 osebam. Potem so dobljene vrednosti dali v preučevanje izbranim znanstvenikom. Na žalost je danes težko najti znanstvenike, ki bi bili pri svoji strokovni presoji neodvisni od farmacije. Že to, da so ugledni in spoštovani, pomeni, da so delali raziskave in predavali na kongresih, te pa skoraj vse financira farmacevtska industrija. Tisti, ki se s farmacijo ne strinjajo, v današnjih razmerah skoraj nimajo možnosti postati ugledni znanstveniki, ker bodo pri zagotavljanju sredstev za raziskave in publiciranje svojih ugotovitev naleteli na veliko ovir. Tako so znanstveniki Lige za holesterol (pozneje se je pokazalo, da gre za ljudi, ki lobirajo v interesu farmacevtske industrije), določili meje normalnega, po katerih sta dve tretjini prebivalstva, starejšega od 55 let, padli v kategorijo tistih s previsoko ravnijo holesterola.
Pri holesterolu je zanimivo, da meje »normalnega« niso enake v vseh državah. Če bi bila ta številka neizpodbitna resnica, potem bi lahko pričakovali, da je povsod enaka, pa ni. Zadnja odločitev je pri zavarovalnici, ki »baranta« s farmacijo, kje se začne bolezen oziroma koliko bolnih smemo imeti. Tisto, kar bi bil pred desetimi leti normalen rezultat, danes velja za »nenormalno«, ker so bili vmes lobisti uspešni in jim je uspelo vsako leto znižati mejo dovoljenega holesterola, kar pomeni vsako leto več izdanih zdravil in več dobička za tiste, ki jih izdelujejo.
Podobna situacija je tudi pri zgodbi o osteoporozi. Prebivalci nekaterih provinc na Kitajskem imajo takšno kostno gostoto, da bi po naših določilih zagotovo bili uvrščeni med bolnike z osteoporozo in bi jih zdravili. Zanimivo pa je, da imajo kljub tem rezultatom veliko manj zlomov, kot je povprečje v Evropi.
Počutje ni odvisno od izmerjenega pritiska
Zgodba o pritisku pa je dokaj podobna. Res je teoretično najboljše, če imate spodnjega 80 in zgornjega 120. Kaj pa če imate spodnjega 70 in zgornjega 130? Ali če imate vse življenje zgornjega 100 in spodnjega 60? Sama sodim med tiste, ki imajo normalen pritisk 90/60, in z njim dobro shajam. Šele ko se zgornji spusti na 80, sem malo bolj zaspana in utrujena, še vedno pa funkcioniram. Če je zgornji 100, sem že evforična. Zares ne vem, kako bi delovalo moje telo, če bi mi na silo kdo poskusil dvigniti pritisk na 120/80. Priporočam vam,  da sami spremljate svoj pritisk, predvsem ga izmerite, kadar se počutite zelo dobro. Nekateri si merijo pritisk le, kadar se počutijo slabo, in potem izmerjene vrednosti povezujejo z izmerjenimi rezultati. Lahko si predstavljate, kako sem bila sama presenečena, ko sem se odlično počutila in sem namerila 80/50. Takrat sem dojela, da moje počutje ni odvisno od izmerjenih vrednosti, temveč od veliko drugih dejavnikov, in odtlej se veliko manj ukvarjam z meritvami. Za dvig krvnega pritiska pa uporabljam rožmarin in glogov čaj ali sirup.
Tudi krvna slika je stvar dogovora
Kar zadeva krvno sliko, je to najbolj nezanesljiv podatek o našem zdravstvenem stanju. Tradicionalna medicina se smeji zahodnjakom, ki diagnozo pogosto utemeljujejo na krvni sliki. Menijo, da je opazovanje blata, urina, zenic, kože, jezika in meritev pulza veliko zanesljivejša metoda za diagnosticiranje stanja.
Kar zadeva železo, morate vedeti, da je tudi ta vrednost nastala z izračunavanjem povprečja in presojo pridobljenih rezultatov. Železa, ki ga zaužijemo v nehemski obliki (rastlinsko), se ne more nakopičiti več, kot ga telo potrebuje.  V živalski hrani pa je železo tudi v nehemski obliki, ki se lahko v telesu kopiči in celo presega potrebne količine. Preveč železa pa telo obremeni in učinkuje toksično. V družbah, kjer je veliko mestne prehrane, imajo lahko prebivalci v krvi precej železa, vendar to ni vedno zdravo in povprečje ni avtomatično kazalec najboljše krvne slike. Če ima oseba, ki se prehranjuje z mesom, količino železa na spodnji meji, je to zaskrbljujoče. Če ima železo na spodnji meji veganec, to ni nujno kazalec, da je železa premalo. Preprosto ga ne kopičijo na zalogo. Če bi pa radi imeli več železa, ga lahko uživate v hemski obliki iz kalamatskih alg. Pomaga tudi, če po zaužitju živil, ki ga vsebujejo, ne boste uživali kofeinskih pijač, ki zavirajo absorpcijo železa.

Bodite previdni z branjem statistike

V povprečju ima slovenska družina 3,16 članov. Nikoli nisem srečala teh 0,16. Ne pozabite, da je življenje veliko pestrejše, kakor ga poznajo statistični izračuni. Obstajajo ljudje s srcem na desni strani, tudi takšni, ki se rodijo z eno ledvico in jim ta dobro dela vse življenje. Poznam veliko ljudi, ki jim je medicina že preštela dneve, pa so kljub vsem napovedim še živi in živijo polno življenje. Tudi informacije o vašem telesu so le delček resnice, ker nismo le seštevek kosti in mesa in na našo kakovost življenja veliko bolj vplivajo dejavniki, ki jih naša znanost za zdaj ne zna videti in prešteti.

 

Sanja Lončar je vodja projekta Skupaj za zdravje človeka in narave.
Vprašanja o naravnem zdravljenju, zdravem prehranjevanju, naravni kozmetiki in podobnih temah za rubriko Naravno in enostavno pošljite na naslov:
jana@delo-revije.si ali Revija Jana, Dunajska 5, 1509 Ljubljana.