Ljudje

Kristina zaradi bolezni službo zobozdravnice zamenjala za lončarstvo

Urška Krišelj Grubar
25. 5. 2023, 08.00
Deli članek:

Kristina Matičič je zobozdravnica, ki je svoj poklic za nekaj časa zamenjala za lončarstvo. To je njena zgodba ...

Erika Felicijan
Kristina Matičič

Kristina Matičič je veliko časa in energije vložila v poklic zobozdravnice, vendar ga je po nekem notranjem impulzu za nekaj časa dala na pavzo, kot pravi sama. To je bil velik korak, ampak kot kaže tudi nasmejan Kristinin obraz, v pravo smer. Kako to, da se je odločila za tako velikega? Zamenjati v družbi cenjeno in iskano, pa tudi precej bolje ovrednoteno službo zobozdravnice za lončarstvo, je za marsikoga nerazumljivo, pa tudi zelo tvegano, toda Kristina je imela za to tehtne razloge. Pri 14 letih je zbolela za sladkorno boleznijo tipa 1, pri 35 pa se je spoprijela z diagnozo rak. To je bil krik telesa, ki ga ni več mogla ignorirati. Sicer pa pravi, da ni za resno umetnost, ona predvsem rada ustvarja in raziskuje, zadnje čase tudi odzive obiskovalcev sejmov na svoje pikaste skodelice, v katere vgradi obliko muckov, ježkov in lisičk. Pravi, da se vse odrasle oči, ki se ujamejo v njih, zaiskrijo. In da je to zdravilna radost, ki jo želi deliti in ki zdravi tudi njo.

Za to, da je postala zobozdravnica, je bil po srednji šoli ključen pogovor z mamo. Ravno v obdobju, ko je izpolnjevala prijavnico za fakulteto, ji je rekla, da se ji zdi zelo primerna za zobozdravnico, ker bo lahko s svojim pristopom pomagala marsikomu premagati strah pred zobozdravnikom. In res, ko je postala zobozdravnica, je svojim pacientom z umirjenostjo in empatijo znala pregnati strahove. »Sploh fino se mi je pa zdelo, ko je kdo, ki se je prej bal zobozdravnika, zaspal pri meni na stolu.« Kristina se zdi na videz zelo umirjena, a ravno v tem je uzrla težavo, saj je v resnici hipersenzibilna. »V poklicu zobozdravnice sem občutila veliko strahu, tesnobe, živčnosti … To je bilo dobro za paciente, ker sem se po tem ravnala, ni pa se izkazalo dobro zame, saj se je zelo hitro pokazalo na mojem zdravju. Od leta 2000 imam sladkorno bolezen tip 1, leta 2020 pa sem po prvi karanteni dobila še diagnozo rak. To je bil ta krik, ki sem mu prisluhnila …«

Odločila se je, da bo delo zobozdravnice za nekaj časa dala na pavzo. K temu je ni spodbujal nihče od zunaj, saj če se je česa naučila v zadnjih letih, se je tega, da nobena spodbuda od zunaj ne more biti tako močna kot notranja. »Če mi nekdo govori, v kar ne verjamem, nima vpliva. Vse, kar se odločim, pride iz mene. Moja vera je samo moja in včasih je nihče zares ne dojame.«

Klara Šulek
»Čisto vsi odrasli, ko vidijo pikaste skodelice, dobijo otroške oči in lep, iskren nasmeh. To je to.«

Delala bom, kar me veseli

Za odločitve, kot jih sprejema Kristina, je nujna močna vera vase. Krepi jo že dolgo. Začelo se je pri 14 letih, ko je zbolela za sladkorno boleznijo, in take diagnoze vedno zamajejo življenje. Tako se je zamajalo Kristinino, v letih, ko bi morala brezskrbno gledati za fanti, početi neumnosti, ona pa se je zavedala, kako zelo minljivo in krhko je človekovo življenje. V srednji šoli je razvila depresijo, ta sicer nikoli ni bila diagnosticirana, saj je na zunaj funkcionirala, toda vse je bilo težje, kot bi moralo biti. Občutek ujetosti in teže se je kar vlekel in vlekel. Eden večjih poskusov osvoboditve je bil, ko se je leta 2009, pri 23 letih, odpravila na Camino de Santiago in 760 kilometrov prehodila v dobrem mesecu. »To je bil eden pomembnih mejnikov, ki mi je pokazal, kaj vse zmorem.«

Študij je nadaljevala in zaključila, postala priljubljena  zobozdravnica, dokler ji življenje ni prineslo novega srečanja z minljivostjo. Bila je stara 35 let, ko je dobila diagnozo rak, in takrat se je odločila, da bo čas, ki ji je namenjen, živela po svoje in delala, kar jo veseli.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 21, 23. 5. 2023.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Vabljeni k branju!