Ljudje

Janina zdravniška linija: Na vaša vprašanja bo odgovarjalo 7 upokojenih zdravnic!

Marija Šelek
7. 2. 2023, 06.15
Posodobljeno: 7. 2. 2023, 06.43
Deli članek:

Odpiramo novo rubriko! Svoje znanje in dolgoletne izkušnje vam daje na razpolago sedem zdravnic. Pišite nam in zastavite vprašanje ...

Jana
Janina zdravniška linija

Vsi vemo, kako težko je v zadnjih časih priklicati zdravnika, pogosto po petih klicih kar obupamo ali pa preprosto nimamo več časa viseti na telefonu. Bomo že potrpeli, moja zdravstvena tegoba ni še tako nujna, saj še gre, se izgovarjamo. Vsaj malo bi vam radi pomagali, zato za vas, drage bralke in bralci, odpiramo novo rubriko, h kateri se nam je za začetek pridružilo sedem zdravnic.

Shutterstock
Zaupajte nam svoje težave in zastavite vprašanje – zase, za bližnje, prijatelja, znanca, sosedo ...

Na vaša vprašanja bodo odgovarjale sicer upokojene zdravnice, ki pa so še vedno izredno aktivne, tudi vpete v dnevne ambulante. Za začetek smo jih vprašali, kaj jih pri njihovem delu v zadnjem letu ali dveh še posebej preseneča in kaj se jim zdi še posebej skrb zbujajoče.

Miroslava Cajnkar Kac, specialistka šolske medicine

»Delo in spremljanje bolnikov se je z epidemijo spremenilo do obisti in prineslo tudi velike težave, predvsem nam 'starim' zdravnikom, zaradi množice načinov komuniciranja z novimi tehnologijami. Vendar smo v šolski ambulanti ZD Slovenj Gradec tudi v hudih časih epidemije sistematiko šolarjev, s strogim upoštevanjem vseh navodil, priporočil in našega zdravega razuma, izvajali vzorno. Osnovnošolce so spremljali starši in vodstva nekaterih šol so tudi pozneje želela, da bi pregledi potekali enako. Srednješolci so prihajali sami in prav očaralo me je, s kakšnim veseljem so se pregledov udeleževali. Seveda, saj so se tako vsaj za eno dopoldne rešili pouka na daljavo in zapore v stanovanju. O zadnjem letu svojega dela (kot upokojenka), namenjenega šolarjem in mladostnikom pri sistematiki, lahko povem, da me še vedno izpolnjuje, razveseljuje in ohranja aktivno. Aktualna sta dva izziva: eden je uvedba prostovoljnega cepljenja proti okužbam s HPV (humani/človeški papiloma virus) za šestošolke že pred več kot desetimi leti in za šestošolce pred enim letom, drugi pa začetek izvajanja preventivnih programov po novem pravilniku letos jeseni.«

Nace Zavrl
Miroslava Cajnkar Kac, specialistka šolske medicine

Prim. Jasna Čuk Rupnik, pediatrinja

»Po eni strani me žalosti vse večje pomanjkanje primarnih pediatrov in šolskih zdravnikov, ker to slabša razmere, v katerih skupaj s starši skrbimo za zdravje otrok in mladostnikov. Po drugi strani pa me veseli, da smo staršem v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) omogočili dostopanje do slovenskih spletnih portalov z odličnimi in sodobnimi strokovnimi vsebinami tako glede kurative kot preventive. Nedavna objava programa ZDAJ (Zdravje danes za jutri) je namenjena prav temu.«

Mateja Jordovič Potočnik
Prim. Jasna Čuk Rupnik, pediatrinja

Vida Drame Orožim, specialistka nevrologije in psihiatrije

»Osnovna zdravstvena mreža se je med epidemijo slabo odzivala, zato so se na našo (pro bono) ambulanto obračali po pomoč tudi tisti, ki so polno zavarovani. Do svojega zdravnika niso mogli priti niti po mejlu niti po telefonu, kar je bilo zelo moreče – tega prej nismo poznali. Epidemija je razkrila prej prikrito globoko razpoko zdravstvenega sistema, in ta manko ni kazala samo družinska medicina, ampak tudi ginekologija in pedopsihiatrija. Moram poudariti, da tu ne gre za zdravniške napake ali napake pacientov, temveč za zastarel zdravstveni sistem, ki ni sposoben slediti razvojnim potrebam prebivalstva in dopušča, da visoko izobraženi, kakovostni kadri, kot so zdravniki, medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci, izgorevajo in zaradi preobremenjenosti ne morejo slediti zahtevam bolnikom. V zadnjem času so se name posebej številčno obračali tudi starši mladostnikov v stiski, saj je bila ta populacija v koroni zelo omejena v interakciji – v obdobju hormonalne vihre pa človek potrebuje veliko akcije, komuniciranja. Opažam tudi, da so ljudje včasih prestrašeni in dezorientirani – ne vedo, kam bi se obrnili. Potem ko dobijo usmeritev, pa se znajdejo še pred birokratskimi ovirami, ki jim vzbujajo odpor.«

Mateja Jordovič Potočnik
Vida Drame Orožim, specialistka nevrologije in psihiatrije

Alenka Höfferle Felc, fiziatrinja

»Zadnje leto pomagam v zdravilišču kot fiziatrinja in tu bi težko rekla, da me kaj posebej preseneča. Me pa razveseljujejo besede hvaležnosti pacientov, ki so vselej najlepša nagrada; precej očitno je, da zdravniki zaradi časovnih omejitev in prezaposlenosti z administracijo zelo pogosto ne utegnejo posvetiti več časa pogovoru z bolnikom. Posebej skrb zbujajoče pa je stanje v zdravstvu, ki je pravzaprav odraz stanja v naši družbi.«

Jaka Koren
Alenka Höfferle Felc, fiziatrinja

Mojca Kos Golja, specialistka interne medicine in revmatologije

»V zdravstvu je nasploh skrb zbujajoče, kar se dogaja z dostopom do osebnega zdravnika. Še posebej je težko starejšim, ki niso računalniško spretni. Ob tem pa je treba povedati, da so tisti, ki pridejo v sistem – tudi v nadaljnje obravnave pri specialistih – zadovoljni. Pri sodelovanju z revmatiki v Društvu revmatikov Slovenije me navdušuje njihova pripravljenost za ozaveščanje in seznanjanje z boleznijo. Zavedajo se, da morajo tudi sami čim bolje skrbeti za obvladovanje bolezni, da je za uspeh zdravljenja bistvena njihova dejavnost, tudi telesna, in upoštevanje nasvetov zdravnikov ter redno jemanje zdravil.«

Prim. Marta Križnar Škapin, specialistka pedontologije, svetnica

»Moje področje delovanja je bila zobozdravstvena preventiva in kurativa otrok ter mladine. Pri svoji naslednici specialistki pedontologije imam lahko vpogled v razmere po moji upokojitvi pred osmimi leti. Zobozdravniki, odgovorni za otroke in mladino, kljub manjši podpori šol in vrtcev še vedno izvajajo enako oziroma z razvojem stroke še učinkovitejšo preventivo in kurativo. Zaradi tega se je zmanjšala potreba po plombiranju in ekstrakcijah, kar je razveseljivo. Cilji takega dela so zdravi zobje, vendar nismo bili nikoli nagrajeni po številu zdravih zob in številu otrok s povsem zdravimi zobmi, vedno le po storitvah – številu plomb, ekstrakcij … Menim, da bi bilo nujno vpeljati sistem spremljanja indeksov obolevnosti, ki so pokazatelji zdravja zob pri otrocih in mladini. Zastavlja se mi tudi vprašanje, ali so na novo vpeljani visoko izobraženi kadri ustrezno izkoriščeni. Otroci so posebej ranljiva skupina in terjajo poseben pristop z več odmerjenega časa, poleg oseb z redkimi boleznimi, starostniki z nevrološkimi boleznimi … Skrbi pa me, da se sedaj v ambulantah za otroke zdravijo tudi odrasli, kar je bilo nekoč nedopustno, saj smo odrasle svojce in prijatelje sprejemali na koncu delovnega časa.«

Šimen Zupančič
Prim. Marta Križnar Škapin, specialistka pedontologije, svetnica

Tatjana Zorko, kardiologinja in psihoterapevtka

»Najbolj sem zadovoljna, ko gledam in vidim majhne korake k razumevanju in soustvarjanju dobrih odnosov med zdravstvenim osebjem in bolniki. Pomembno se mi zdi, da se vsi zavedamo, da bomo pridobili zase in pomagali drugim, če bomo znali skrbeti drug za drugega. Poleg strokovne obravnave, ki je nujna in samoumevna, potrebujemo človeško ljubezen, ljubečo naklonjenost in sočutje. Če bomo to znali izražati drug drugemu, ne zahtevali, nam bo lažje skupaj. Ne moremo preživeti drug brez drugega.«

Mateja Jordovič Potočnik
Tatjana Zorko, kardiologinja in psihoterapevtka

Veseli bomo vaših vprašanj, pričakujemo jih na elektronskem naslovu: jana@media24.si; pa tudi navadna pisma so še vedno dobrodošla, na naslovu: revija Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje. Vprašanje pošljite s pripisom JANINA ZDRAVNIŠKA LINIJA, če želite odgovor točno določene zdravnice, pripišite njeno IME. Obvezno pa pripišite tudi ŠIFRO, pod katero bo objavljeno vprašanje in odgovor, da ne razkrivamo občutljivih osebnih podatkov.

Če več zanimivosti in nasvetov vas čaka v reviji Jana, št. 6, 07. 02. 2023.

revija Jana
V prodaji je nova številka revije Jana. Vabljeni k branju!