Ali se še spomnita, kako se je začela vajina zgodba?
Boris: Ah, tega pa ne gre pozabiti … Začela se je na Festivalu slovenskega filma v Portorožu, kjer je Severa nastopala in me je itak stopila, kot me še zmeraj zna. Sem se precej zibal na stolu (nasmeh). Spoznala pa sva se na zaključni zabavi in leta pozneje sem jo poklical. Namreč, režiral sem film Košarkar naj bo 2, in ko sem iskal glasbo za film, sem naletel na Severin čudoviti album Časovne skice oziroma na koncert, ki ga je imela z Borutom Činčem. Poklical sem jo, ali bi bila pripravljena dati pesem za film, ampak glej ga, glej, kako se življenje obrne, dobil sem dosti več kot pesem. (nasmešek)
Ali ste se vi spomnili Borisa še s festivala ali ste ga vmes že pozabili?
Severa: Med nastopi pogosto ne vidim publike, takrat pa je bila osvetlitev boljša in še zibal se je. Že takrat mi je bil všeč, priznam. (nasmešek)
Ali se vama zdi pomembno, da sta oba umetnika? Bi lahko kateri hodil z bankirjem ali vplivnežem?
Severa:Nikoli nisem hodila z bankirjem, a ne zato, ker bi imela predsodke. Veliko se gibljemo v krogu ustvarjalcev in se med seboj bolje razumemo. Če bi bil bankir umetniška duša, bi bilo to morda dovolj.
Boris:Že od začetka zveze govorim Severi, da se mi zdi, kot da sva iz istega brloga. (nasmeh) Lahko bi bila bankirka, zakaj pa ne, kot je rekla Severa, pomembno je le, kako se duše povežejo. Je pa res, da če se ukvarjaš z umetnostjo, se dosti giblješ po poljih neotipljivega, precej več kot med trdimi številkami, in to naju s Severo druži.
In morda vaju druži tudi mišljenje, da umetniki niste sami zajedavci, ki živijo na račun proračuna, kot se vam kdaj očita?
Boris:Uf, kolikokrat to slišim in še večkrat razberem med vrsticami. Ampak z leti se kar nekako navadiš tega in znova in znova vstopaš v debate o okusu, namenu, o bistvu obstoja umetnosti. Enkrat ti očitajo, da si umetnik, ki troši denar, drugič nisi umetnik, ker si naredil nekaj popularnega in zaslužiš denar.
Severa:Z Borisom sva hitro našla skupno točko, ko sva začela govoriti o tem. Vedno mi je šlo na živce, če je kdo nad umetniki vihal nos. Nekaterim se zdi, da bi umetniki morali biti vedno na margini, ampak če je nekdo uspešen, popularen, je lahko tudi kakovosten – to se ne izključuje!
Boris:Nekateri želijo vsem povedati, kaj čutijo, drugi želijo le spraviti nekaj iz sebe in jih ne zanima, ali s tem koga premaknejo. Jaz sem bolj na strani tistih, ki trdo delajo in si želijo, da če so se nečemu s celim telesom in dušo posvetili, imajo tudi drugi kaj od tega.
Severa:Ko sem imela končno čas, sem si pogledala vse epizode serije Gospod profesor in povsem padla noter. Tudi jaz sem ugotovila, da že same teme niso trivialne. Igralska zasedba (Jure Henigman, Tina Vrbnjak, Gojmir Lešnjak – Gojc in še mnogi) je zelo dobra, potem pa je veliko humorja in lahkotnosti. Ja, je pa na trenutke kar težko pri srcu, ko so kočljivi zapleti. Serijo listaš kot knjigo, z zanimanjem in fokusom, ne samo jaz, ki sem lahko malce pristranska. Veselim se nove sezone, tudi ker tokrat kot partnerica nisem veliko pošpegala v material. (smeh)
Kaj bi naredili, če bi gledali Borisovo delo, ki vam ne bi bilo všeč?
Severa:Ne znam si niti dobro predstavljati … Najdem tudi kakšno malenkost, ki mi ni všeč, vendar je tega malo. Borisu tudi povem, kaj mi ni všeč, kot mi tudi on pove svoje mnenje o mojih delih. Ko se pokomentirava, nama je občasno prav hecno. Prideš v zanos in včasih se počutim kot psevdorežiser, ko predlagam, kaj bi bilo bolje, on pa kot psevdoglasbenik, ko mi predlaga, kje naj bi bile, na primer, trobente. (smeh)
Boris:Če imaš partnerja ustvarjalca, se seveda zgodi, da ni vse po tvojem okusu, da bi speljal drugače. Ne more pa biti zanič, saj je zadaj človek, ki ga poznaš in imaš rad, veš, iz česa izhaja in zakaj je končni izdelek, kakršen je. Če bi res mislil, da je nekaj naredila absolutno zanič, bi to verjetno pomenilo, da se krha najina osebna zveza, saj bi kazalo na razlike v moralnih načelih, v najinem pogledu na svet. No, ali pa ima slab mesec (smeh). Po drugi strani pa mi je velikokrat všeč, ko mi Severa da negativno kritiko za nekaj, kar sem naredil, saj velikokrat tudi sam že prej vem, kako bi lahko bilo boljše, pa pač morda ni uspelo.
Severa:Oba imava malo želje po popolnosti, saj bi vedno še nekaj naredila bolje, če bi le bil čas. Zato se učiva drug od drugega, da morava biti včasih zadovoljna, tudi če še nisva. (nasmešek)
Severa, vi sodelujete z bratom, bratova partnerka pa režira njegove videe in skrbi za fotografije. V vaši družini ste očitno sami umetniki!
Severa:Ja, Jana Furman, Galova partnerica, je oblikovalka, arhitektka, plesalka in splošno likovno in tehnično zelo sposobna. Vsi štirje imamo nekaj različnih sort ustvarjalnih sposobnosti v sebi in smo umetniške pasme. Ma, super je, če najdeš nekoga, s katerim se ujameš tudi na tem področju in če se navdihuješ ter drug drugemu pomagaš.
Boris:Severa mi je recimo pomagala, ko smo pri snemanju druge sezone Gospoda profesorja potrebovali nekaj mentorstva pri izvedbi glasbenih točk.
Severa:Nisem pevski pedagog, a lahko pomagam in koga vodim, zato sem z veseljem vskočila.
Več v reviji Janašt. 36, 6. 9. 2022
