Ljudje

Brigita Potočki: posojevalka lepega

Marija Šelek
2. 6. 2021, 22.00
Deli članek:

Še vedno vem, kaj je imela oblečeno, ko sem jo spoznala v pisarni naše urednice. Vzorčasto krilo – mislim, da so bile na njem opice – in kaki pulover ter dobre rjave škornje. Takole bi bila pa rada oblečena tudi jaz, sem si mislila, in jo pozneje seveda zaslišala o kraju nabave in ceni posameznih oblačil. Stilistka, blogerka, novinarka in največja modna navdušenka v našem uredništvu vam vsak teden postreže z modnimi smernicami ter je v resnici zelo vesela, če lahko ženskam svetuje in z njimi deli svoje izkušnje. Je ena izmed tistih, s katerimi vam ob kavi nikoli ni dolgčas.

Šimen Zupančič
Brigita Potočki

Diplomirana sociologinja kulture in profesorica španščine se je medijem zapisala že na začetku študija, njen glas je zvenel v studiu lokalne televizije, pa iz etrov radia Salomon, Veseljak in Ekspres. Ko je radiu pomahala v slovo in obljubila večno zvestobo svoji veliki ljubezni modi, pa je začela o svoji najljubši temi tudi pisati za različne revije. Tako jo je zaneslo tudi na Zarjo Jano. »Spomnim se, da me je pred razgovorom z urednico kar malo skrbelo, saj je bila Melita Berzelak vendarle toliko let urednica Modne Jane, ampak sva se hitro ujeli in res sem hvaležna, da lahko zdaj že četrto leto prispevam modne vsebine za Zarjo Jano.«

Moda rojeno Ljubljančanko spremlja že od malega, »kriva« pa je njena mama. »Doma smo vedno imeli cel kup modnih revij, od katerih so mi najbolj v spominu ostale Modna Jana in risbe Vlaste Cah Žerovnik iz njenih modnih nasvetov v Jani. Te sem prerisovala skozi prosojen papir in se pretvarjala, da jih rišem sama. (smeh) Z bratom sva bila, kljub temu da se takrat res ni dobilo veliko oblačil, vedno lepo urejena. Mami je tudi sama šivala po krojih iz Burde, tako da sem bila vedno oblečena po zadnji modi in v unikatna oblačila.«

Njena izposojevalnica. Potem ko je leta 2009 zapustila radio, je odprla svojo izposojevalnico oblačil, saj ji jih je zaradi vodenja prireditev precej ostalo. »Ideja o izposoji je v resnici dozorela malo pozneje, ko sem šla prvič na Ljubljanski teden mode. Takrat so mi za popoln stajling manjkali le še čevlji in prav bi mi prišlo, če bi si jih lahko kje izposodila. Naredila sem raziskavo trga in ugotovila, da razen poročnih oblek pri nas ne izposojajo nič drugega. Prva izposoja, ki je potekala kar v moji dnevni sobi, je bila pravi uspeh. Dve gospe sta si izposodili vsaka po dve obleki za neki dogodek in bila sem navdušena. No, potem se žal celo leto ni zgodilo nič, a nisem obupala. Po razmisleku in hudi meditaciji pri Cristy Žmahar, moji prvi taki izkušnji, sem vedela, da moram to speljati. Najela sem svoj prvi prostor, začela s profesionalno izposojo in odziv je bil vsako leto boljši.« Seveda vse ni teklo kot namazano, sledili so vzponi in padci, nekajkrat je že hotela obupati, a jo je mož vedno pregovoril, češ, zakaj bi odnehala, ko pa te to veseli.
Želi si, da bi več ljudi spoznalo prednosti izposoje oblačil. Prihranimo denar in čas, hkrati pa je takšno ravnanje ekološko. Če bi tak posel v tistem času zastavila v tujini, bi bila zdaj že precej premožna. »Ko sem se začela ukvarjati s tem, je bila ta storitev tudi v tujini še v povojih, v zadnjih nekaj letih pa so se take izposojevalnice povsod po svetu pojavile kot gobe po dežju, tudi zaradi težnje po vedno bolj trajnostni modi. Po nekih napovedih naj bi izposoja celo prehitela prodajo, a vsaj pri nas še ne tako hitro. Pred štirimi leti, ko sem bila prvič na Londonskem tednu mode, oblikovalci niso hoteli niti slišati o izposoji, danes pa jih že veliko razmišlja tudi o tem oziroma so pripravljeni sodelovati z izposojevalnicami.« 

Londonski raj. Modne kombinacije, v katere odene kar najbolj priročen model – sebe – objavlja na družbenih omrežjih, kjer se v angleškem jeziku večkrat tudi precej razpiše. In med odzivi se je znašlo tudi že kakšno veliko ime, recimo modna znamka Marc Jacobs in oblikovalec Alessandro Dell’Acqua.
Brigita je z modo pravzaprav začarana, zato od svojega dela ne potrebuje odklopa. »Čisto zares se odklopim samo v tistem tednu, ko grem v London na teden mode. To je zame nujno in brez tega ne morem. Ko sem to prvič okusila, je bilo zame kot droga. Ne vem, ali se da opisati z besedami. To je teden, ki ga preživim v tujem mestu, a po navadi nikoli nisem sama, saj so v Londonu ljudje preprosto tako odprti. Čeprav jih ne poznaš, te ogovorijo –zelo nevsiljivo in naravno, poklanjajo ti komplimente kar na cesti, na podzemni, v vrsti za modno revijo – ne da bi karkoli hoteli v zameno,« navdušeno razlaga Brigita, ki jo pri delu in nasploh v življenju vodi poštenost. Tako so jo učili doma in tega se drži – čeprav ne vedno v svojo korist.

O najboljših ljudeh in rečeh

Najboljše, kar se mi je zgodilo (doslej) v življenju: Najprej moj mož, ki je moj partner v dobrem in slabem ter najboljši prijatelj, in seveda sin, ki bo kmalu star že 17 let. Kar ne morem verjeti, da je tako hitro odrasel!

Obožujem: Kavo in vse, kar je sladko. Čeprav sem brez kave zdržala celo nosečnost in obdobje dojenja (skupaj dve leti), brez sladkarij (predvsem tortic, piškotov, čokolade) ni šlo.

V mojem hladilniku ne sme manjkati: Piščančja salama, sir ABC in jagodna marmelada. To je skupaj s popečenim toastom že nekaj let moj edini zajtrk, ob vikendih ga dopolni še jajce na oko, ki mi ga speče mož.

Najboljši nasvet: »Tole bom nosila, če komu kaj ni všeč, naj se pa stran obrne.« To je bolj pripomba moje stare mame, potem ko se je lepo oblekla in si nadela vse tiste verižice, zapestnice in prstane. Vedno je bila zelo lepo urejena, četudi smo šli samo v hrib.

Zarja Jana, št. 22, 1. 6. 2021