Kakšen zalogaj je Ema, predvsem po tem, ko zmagaš?
Gre za mojo največjo izpostavljenost v javnosti doslej, celo večjo kot po X-Factorju, za katerega sem zelo hvaležna, saj mi je prinesel veliko možnosti nastopanja. Ljudje se po Emi želijo pogovarjati z mano, me sprašujejo – gre za precej nadrealen občutek. Prej sem se vedno pritoževala, češ, res bi rada, da se mi kaj takega zgodi. Treba je vedeti, da se od glasbe, še posebej če poješ v angleškem jeziku in zahtevnejše skladbe, pri nas res težko preživi. Zdaj vem, kako je zmagati na tako velikem dogodku, in ne bom se mogla več pritoževati.
Zdaj pa zaradi vaše skladbe že gredo komu kocine pokonci, kajne? Enkrat ste namreč dejali, da si česa težjega ne znate predstavljati.
Takih komentarjev in komplimentov, ki letijo na mojo glasbo in moj interpretacijski izraz, na čemer sem vseskozi veliko delala, sem najbolj vesela.
Nekateri označujejo vašo interpretacijo skladb kot zahtevno, vaš glas je temen. Učiteljica petja vam je rekla, da vaš glas v tujini ne bi imel težav, pri nas pa so že v resničnostnem šovu problematizirali vašo interpretacijo. Zakaj?
V slovenski miselnosti pogrešam malo več globalnosti. Želim si, da bi kljub naši majhnosti znali gledati širše. Slovenci smo častni ljudje, škoda samo, da večkrat ne rečemo »častna beseda« in to, da so sanje mogoče. Ob smrti Kobeja Bryanta so ameriški mediji pokazali majhnega dečka, ki rad meče na koš in upa, da bo nekega dne tako velik košarkar kot Kobe Bryant. Da so take stvari mogoče, imajo Američani v sebi. Pri nas je ravno te miselnosti, da ti nekoč lahko uspe, morda premalo.
V vaši družini niso razumeli vaše usmerjenosti v glasbo. So kdaj verjeli, da boste morda nekoč zvezda?
Mislim, da ne. Starši si gotovo želijo, da bi otrok imel zagotovljeno varnost. Radi bi, da se obdaš z varnostjo in preizkušenostjo. Podati se v umetnost in glasbo pa pomeni nestanovitnost, ves čas si na tankem ledu in nimaš zagotovila, da si boš lahko zagotovil eksistenco. Tega se bojijo.
Dejali ste, da če hočeš nekaj doseči, ti v življenju ne sme biti predobro postlano. Ste tukaj zato, ker vam doma niso postiljali z rožicami?
Po vsej verjetnosti je to gotovo malo res. Predstavljam si nekoga, ki ima ogromno podporo, in se sprašujem, zakaj bi bil takšen upornik in se hotel dokazati. Ampak težke razmere niso pogoj za uspeh.
Več v reviji Zarja/Jana, št. 9, 3. 3. 2020
