Ljudje

Zdravnika za kralje in berače

Milka Krapež
16. 4. 2019, 07.08
Deli članek:

Slobodan in Momir Dunjić sta znana srbska zdravnika in zdravilca, ki ju je obiskalo že kar nekaj zvezd mednarodnega slovesa, od Leonarda DiCapria do Sharon Stone in nedavno Tiffany Trump, hčerke ameriškega predsednika Donalda Trumpa. To vzbudi zanimanje, kaj je tako posebnega na bratih Dunjić, da se pri njiju kar gnete slavnih ljudi, ki iščejo pomoč. Zato smo ju obiskali v njuni ordinaciji v Beogradu. Oba zdravilca sta tudi zdravnika uradne medicine. Medtem ko se je Momir Dunjić ukvarjal z bolniki, nam je nekaj svojega dragocenega časa namenil njegov brat Slobodan.

Milka Krapež
Slobodana Dunjića je obiskalo že kar nekaj zvezd mednarodnega slovesa, od Leonarda DiCapria do Sharon Stone.

Kako zdravnika uradne medicine začnejo zanimati zdravilske metode starih ljudstev in tradicionalno zdravilstvo narodov sveta?

Leta 1986 sva se z bratom Momirjem, prav tako zdravnikom znanstvene medicine, začela ukvarjati z akupunkturo. Sva namreč četrta generacija zdravnikov v naši družini. Praded je bil kraljevi zdravnik (kralja Aleksandra Karađorđevića), ded je bil ustanovitelj znane bolnišnice VMA, dr. Slobodan Dunjić, po katerem so me imenovali, tudi drugi sorodniki, strici, vsi smo v medicini. Predniki so začeli kot kirurgi.

Zakaj sta z bratom kljub takšni tradiciji v družini torej začela z akupunkturo?

Zato, ker sva ugotavljala, da nama znanstvena medicina ne more odgovoriti na precej vprašanj. Prijatelj najinega deda, prof. Antonio Škokljev, tudi zdravnik na VMA, je bil prvi akupunkturolog v nekdanji Jugoslaviji. Tako sva začela. Odpotovala sva na Kitajsko, tam končala šolanje, se vrnila domov in začela ukvarjati z akupunkturo. Okrog deset let kasneje sva se začela zavedati, da tudi akupunktura ne more odgovoriti na mnogo vprašanj v zvezi s človekovim zdravjem. Svetovna zdravstvena organizacija je objavila, da pri 72 boleznih pomaga in jih zdravi, vsega drugega pa ne. Očitno je, da ne obstaja nič, kar bi bilo idealno. Takrat sva se, spet s priporočili prijateljev, povezala s prof. Omuro (japonskim zdravnikom, ki smo ga pred leti predstavili tudi v naši reviji, op. a.) in odpotovala v New York na univerzo, kjer prof. Omura dela. Tam sva se začela učiti čisto nove medicine, ki se imenuje B-digitalni krožni test. Prof. Omura se je kakih 17 let trudil, da bi v univerzitetnih krogih dokazal učinkovitost te metode, ki je sicer sprejeta tako v ZDA kot na Japonskem.

To metodo sta potem prenesla domov?

Da. Bila sva pionirja v evropskem prostoru. Toda tudi s tem nisva bila zadovoljna, ker samo diagnostika seveda ne zadostuje. Akupunkturi sva dodala ajurvedo, homeopatijo, narodno zdravilstvo, zeliščarstvo, vse v okviru tistega, kar je registrirano pri ministrstvu za zdravje. Vključila sva tudi skupino strojnih in elektroinženirjev. Intuitivno smo občutili, da se nekaj dogaja z vnašanjem ruterjev v stanovanja. Manjšo raziskavo smo naredili z bolniki, ki živijo v bližini Donave, kjer je transformatorska postaja. Ugotovili smo, da ima veliko prebivalcev te zgradbe težave z rakom debelega črevesa. Dojeli smo, da medicina ni biokemija, temveč biofizika.

Kaj to pomeni?

Leta 2004 smo ugotovili, da uporaba mobitela slabo vpliva na človekov organizem. Pojavljajo se različne težave, povišan krvni sladkor, neravnovesje hormonov, predrakave spremembe.

Gre le za slab vpliv med uporabo telefona ali tudi če ga imaš v bližini?

Vse vpliva slabo, tudi če telefon nosimo ob telesu. To bo pri moških slabo vplivalo na prostato. V Srbiji imamo 250.000 sterilnih moških, torej v balkanski državi, kjer še vedno velja za sramoto, če si sterilen. Imamo epidemijo bolezni prostate. Naša generacija je poznala samo ene vrste stres, ko denimo moškega ali žensko razjezi partner. Današnja mlada generacija pa ima dva stresa: čustvenega in elektromagnetnega, torej sevanje. Hormon stresa ima po naših raziskavah tri molekule. Tretja molekula je prolaktin, ženski hormon, ki ga mati tvori in izloča, kadar doji otroka. Ženska, ki doji, v tem času zaradi prolaktina ne more zanositi. Tako imamo torej tudi epidemijo sterilnosti pri ženskah. To so posledice mobitelov, ruterjev, računalnikov, tablic. Ženske izgubljajo menstruacijo, kar se rado zgodi mladim dekletom. Imamo tudi epidemijo raka dojke. Tudi to je posledica sevanja in sproščanja prolaktina. Temu v medicini rečemo nespecifičen hormonski rak (dojke). Pri moških pa je blokiran testosteron, čigar naloga je, da aktivira prostato; poleg tega ščiti pred sečno-žilnimi boleznimi. Če te zaščite ni, je nevarnost za infarkt in možgansko kap precej večja. To je začarani krog, iz katerega se je težko izmotati, ko enkrat padeš vanj. Tu so še antene za delovanje mobilne telefonije. 3G-mreža, na primer, ima 3,4 volta na meter sevanja, prihaja pa 5G-mreža, ki ima 14,8 volta sevanja, torej petkrat več kot prej. Kar še dodatno poveča zdravstvene težave.

Zakaj? Na kakšen način?

Zato, ker to sevanje blokira prebavne encime. Blokira jetra in trebušno slinavko, kar pomeni težave s prebavo. Ker je trebušna slinavka odgovorna tudi za presnovo sladkorja, nastanejo težave tudi tu. Pred desetletji smo vsi jedli mast in kruh, pa ni imel nihče intolerance, zdaj pa jo imajo skoraj vsi. Pred desetimi leti smo zasledili eno intoleranco na 300 bolnikov, zdaj pa imamo deset bolnikov in deset intoleranc, torej ima vsak neko intoleranco, tudi proti kurkumi, ingverju, živilih, ki sicer sodijo med najbolj zdrava. Zato je to tako zelo različno od človeka do človeka. Lahko se nekdo prehranjuje z najbolj zdravimi živili, pa so zanj enako, kot če bi pil varekino. Poglejva naprej. Nosečnica, na primer, pogosto drži tablico na svojem trebuhu. Lahko se zgodi, da bo otrok, ki raste v njej, avtističen. Danes imamo epidemijo avtizma. Pred desetimi leti se je na 10.000 otrok rodil eden z avtizmom. Danes se pri vsakem štiridesetem porodu rodi avtističen otrok. To je objavilo Ameriško združenje za avtizem, medtem ko je SZO objavila, da bo čez šest let vsak drugi otrok avtist. O tem je treba govoriti. Vse to sevanje iz omenjenih naprav vpliva na možgane ploda, ko je še v maternici. Pa tudi na ščitnico in nadledvični žlezi. To nima nobene zveze z genetiko. Genetika tudi ni vzrok za nastanek in razvoj rakavih bolezni, ni kriva za sterilnost. Balkanci smo bili znani po tem, da s seksom nikoli nismo imeli težav. Zdaj pa jih imamo. Tako se začne začarani krog, ki se mu pridruži še nezadovoljstvo zaradi zdravstvenih težav, kar še poveča tvorbo stresnih hormonov, iz tega začaranega kroga pa je težko priti.

Kako ste lahko uporabili dognanja iz svojih raziskav?

Leta 2004 smo ustanovili svoje združenje v Berlinu. Zbrali smo strokovnjake iz različnih držav, ki razmišljajo podobno, da bi v okviru združenja strokovno dokazovali točnost naših odkritij. Ne izogibamo se laboratorijskim preiskavam, testiranjem, ultrazvoku, magnetni resonanci. Vse o uporabljamo. Vendar lahko naredimo diagnostiko, za katero bi sicer potrebovali tri leta, v eni uri. To nam daje večje možnosti, da bolezenski proces ustavimo. To naredimo z nasveti, ki so za vsakega bolnika drugačni: katero hrano sme jesti in katere ne, povemo mu, kaj mora narediti, da se ustavi sevanje in njegov škodljivi vpliv, kako urediti spalnico, da bo omogočala zdrav spanec. Bolnika temeljito podučimo, saj je to nujno, če hočemo doseči izboljšanje zdravja. Osnovni krvni izvidi nam ne povejo ničesar. Bolniki, ki so umrli na onkologiji v Beogradu ali v Ljubljani, na primer, so bili glede na te izvide in pojmovanje znanstvene medicine zdravi. Krvni izvidi so bili dobri, celo tumorski markerji so bili negativni. Vendar so umrli. Osnovni izvid, ki ga je treba narediti enkrat na leto, je vsebnost vitamina D v telesu. To je namreč osnovni parameter našega zdravja. Če ga imamo premalo, je to znak za alarm. Treba je najti tisto slabo točko, ki lahko privede do raka. To vam pove tudi, koliko časa imate. Od primarnega stresa do začetka bolezni navadno mine od pet do petnajst let. Za razvoj raka je treba minimalno 20 let. Glede na to imamo na voljo več kot dovolj časa, da najdemo žarišče, ustavimo nastajanje bolezni, pa se rak ne bo nikoli razvil. V uradni medicini pa vlada kirurgija. Bolnika pregledajo, ne najdejo ničesar, kar bi lahko izrezali, pa rečejo, da je vse v redu. Če zdravnik reče, da je v redu, to ne pomeni, da je tudi res v redu. Pač pa bolnik (še) ni primeren za operacijo. Rekli vam bodo, pridite čez leto, dve ali pet, sedem let. Ko pa tedaj pridete, vam bo zdravnik rekel, zakaj ste pa čakali do zdaj ...

Milka Krapež
Momir Dunjić

Zveni precej cinično.

Tako pač je. V teh sedmih letih bolnik nima nobene terapije, ne uživa nobenih zdravil, da bi preprečil nastanek bolezni, pa tudi sicer ne naredi ničesar, da bi si pomagal. Naš cilj pa mora biti, da razvoj bolezni ustavimo, da do operacije nikoli ne pride. Da bolnik ne pride z boleznijo do hematologa, kardiologa, do kateregakoli specialista, ki zanj pomeni samo še bolezen.

Kako se torej vi lotevate prepoznavanja težav, bolezni, ki nastajajo, in tistih, ki so se že razvile?

Bolnika pregledamo od glave do pete in določimo posamezne cone. V njih je lahko vnetni proces. Ko mu damo terapijo, ne zdravimo le enega procesa, temveč ves organizem. To je tako imenovani holistični, celostni pristop. Merimo tudi raven sevanja in ukrepamo: spremenimo mesto za spanje, zavarujemo človeka pred sevanjem. Slovenski inženirji delajo zaščito za mobitele, kar stane tri evre na leto. Smešno malo, če računamo, kakšne so lahko sicer posledice. Torej ni vprašanje denar, temveč znanje, informacije. Bolnik dobi tudi navodila, koliko vode naj popije, kdaj mora spati, kar je zelo pomembno. Od polnoči do 2. ure zjutraj se izloča hormon melatonin, od katerega je odvisno delovanje imunskega sistema. Torej morajo naši otroci dovolj zgodaj spat, dve uri pred spanjem se mobitel ne sme uporabljati, enako velja za izpostavljenost modri svetlobi (računalniški zasloni, pametni telefoni, tablice), ki blokira hipofizo in češariko, da ne izločata melatonina. Če pa v postelji gleda telefon in potem zaspi, mu možgani vseeno delajo, lahko tudi vso noč, zato se bo zjutraj zbudil utrujen, nenaspan, izmozgan.

Bolniku torej povsem spremenite življenje?

Tako je, damo mu protokol, po katerem naj bi se ravnal, če želi ustaviti bolezenski proces. V prvi fazi poskrbimo za razstrupljanje od virusov, ki so glavni problem (ne pa bakterije), saj vodijo v razvoj malignih bolezni. V drugi fazi poskrbimo, da se obnovijo celične membrane, kar pomeni, kot da zapremo okna in vrata, da se ne vračajo škodljivi mikrobi, tretja faza pa zajema tisto, kar smo se na medicinski fakulteti učili samo dve šolski uri: to je reševanje limfnega sistema. Očistimo male limfne kanale, po katerih potujejo naši »vojaki« limfociti, organizem spet prevzame svojo prvobitno funkcijo in deluje zaščitno samo zase. S tem za bolnika nismo več potrebni. Videvamo se le še enkrat na leto, da preverimo, kako je z njim. V tem času lahko dobi kakšno drisko ali virozo, vendar je to vse. Ne more pa zboleti za nevarno boleznijo.

Kaj je danes najbolj narobe pri zdravljenju in njegovem razumevanju?

To, da se nič ne spremeni. Okoliščine se spreminjajo, samo poglejte sevanje. Ne moremo torej danes delati tako, kot smo pred dvajsetimi leti. Ne moreš takoj za vsako stvar poslati bolnika na preiskavo, CT, na tako ali drugačno slikanje. Vse to ima tudi stranske učinke, gre za sevanje, ki škodljivo vpliva na organizem. Čeprav pravijo, da te preiskave ne škodijo. Zakaj pa ti potem rečejo, da še nekaj ur pozneje ne smeš na avtobus, se ne smeš igrati z otroki in podobno? Kako potem ni škodljivo?

Kaj pa napake, ki jih delamo navadni ljudje?

Kot bi rekle naše babice, pot do pekla je tlakovana z dobrimi nameni. Veliko stvari naredimo z najboljšim namenom. Kupimo si vzglavnik iz tehnološko najbolj obdelanih vlaken, vendar ta za zdravje niso dobra. Najbolj zdrava sta volna in bombaž. Tudi puh ali perje za zdravje nista priporočljiva, ker ustvarjata statično elektriko. Svoje bolnike poučujemo, da so bolje informirani kot zdravniki v bolnišnici, ki teh znanj (informacij) nimajo. Če človek pozna zdrav način, ne bo delal napak. Ruter je treba zvečer izključiti. Ponoči ga ne potrebujemo. Če ga čez dan uporabljate dve uri, ga vključite za ta čas, potem pa ga spet izključite. Pri večini ljudi pa je prižgan 24 ur na dan in ves ta čas seva.

Kaj pa če ruter ni v spalnici? 

Ruter seva 250 metrov! Strojni inženirji izdelujejo male naprave, ki varujejo pred sevanjem. Sevanje škodljivo vpliva na hipofizo, ki je naš glavni softver, in na nadledvične žleze. Prvi znaki škode, ki se pokažejo pri otrocih, so ekcemi, alergije in astma. To je prvi znak, da v prostorih seva. Vsak od nas ima v sebi atomsko bombo, sevanje pa je njen sprožilec. Kar pomeni, da je osnovni problem zadnjih deset let sevanje. Povzroča vse, od srčnih bolezni, raka do diabetesa. Naši predniki niso imeli sladkorne bolezni ali pa je bila vsaj zelo redka. Nobeno še tako dobro zdravilo ne bo pomagalo, če se ne znebimo sevanja. Včasih je veljalo pravilo, da tam, kjer trop ovc spi najmanj sedem noči, je najprimernejše mesto, da zgradimo hišo. Včasih so bile moteče samo podzemne vode, danes pa imamo sevanje, vse od transformatorskih postaj do ruterjev, daljnovodov, vse to škodljivo vpliva na zdravje. Več ko je elektronike, manjša je kakovost življenja.

To pomeni, da se je treba čim bolj izogibati takim napravam, televiziji, tudi mikrovalovni pečici?

Televizije so danes že drugače zasnovane, imajo led zaslone, ki nimajo več škodljivih vplivov. So pa zelo škodljive mikrovalovne pečice, ki sevajo šest metrov naokrog. Človek pa navadno stoji tik pred njo in gleda vanjo!

Pa se vam zdi, da naši zdravniki to vedo?

Običajno ne. Zato jim tu, v našem centru, organiziramo predavanja (tečaji so ponavadi maja), kjer se lahko naučijo o teh stvareh, o katerih niso na medicinski fakulteti ničesar slišali. Ker znanja o prehranskih dodatkih nimajo, bolnikom pravijo, da jih ni treba jemati, ker nič ne koristijo... Prvo osnovno pravilo je analiza vsebnosti vitamina D. Drugo osnovno pravilo je, da dve uri pred spanjem ne uporabljamo mobitela, izključimo ruter, da v spalnici ni sevanja, tam tudi ne smemo polniti telefonov; ni dobro uporabljati nekaterih sodobnih materialov, kot so spominska pena (za vzmetnico), niti perja za vzglavnik, temveč naravne materiale, kot so volna, bombaž, silikonska vlakna, luščine semen. Prav tako osnovno je pravilo, da morajo ženske dnevno popiti najmanj dva litra vode, moški pa najmanj tri litre. Voda čisti organizem, to pa zagotavlja zdravje. Ko slišite, da ima neka ženska ciste, je glavni vzrok zanje to, da ne pije dovolj vode. Ciste se lahko v petih letih razvijejo v rakavo bolezen. Če povzamem, z majhnimi spremembami, ukrepi, ki sem jih naštel, v telesu spet vzpostavite ravnovesje, to pa je sinonim za zdravje. Mi ne zdravimo, temveč vračamo organizem v ravnovesje, ko vse deluje tako in takrat, ko je treba. Če se vam je dvakrat, trikrat dvignil tlak, se bo vključila hipofiza in ga vrnila na normalno raven. Če se bo povišal sladkor, bo hipofiza znižala tudi tega. Bistvo je torej ravnovesje.

Katera prehranska dopolnila priporočate?

Osnovni je vitamin D, za vsa druga dopolnila pa je odvisno od človeka. Največji priporočljiv odmerek vitamina D je 1200 enot na dan, razdeljenih v tri odmerke po 400 enot. Vse, kar je več, se ali ne izrabi ali pa celo poišče mlade celice, ki so lahko rakave, kar pomeni, da omogočamo razvoj maligne bolezni.

Je dodajanje vitamina D nujno za vse?

Ne. Če je človek dovolj na soncu, mu vitamina D ni treba dodajati. Ponavadi ga poleti ni treba jemati, temveč pozimi oziroma jeseni in spomladi, kadar je malo sončnih dni. Pa še nekaj je pomembno: poleti se pred škodljivim vplivom sončnih žarkov zavarujemo s kremo, ki ima zaščitni faktor največ do 30. Če je zaščitni faktor višji, blokiramo receptorje za vitamin D na koži. Ko se po sončenju tuširamo in pri tem uporabljamo mila, speremo vitamin D s kože. Ta namreč potrebuje 48 ur po sončenju, da pride v organizem. Če ga pa speremo, seveda v organizem ne more priti. Umijemo se torej samo z vodo, le za lase in intimne dele uporabimo milo oziroma šampon.

Katere vitamine še priporočate svojim bolnikom?

Odvisno od vsakega posebej. Tisto, česar res ne priporočamo, so multivitamini. Običajno človeku manjka samo en ali dva vitamina, drugih pa ne.

Več v reviji Zarja št. 16, 16. 4. 2019.