Ko sva skupaj presedela dolge ure ter se pogovarjala, ob tem pa večkrat gurmansko uživala v dobrotah iz žerjavice izjemne gostilne Javornik v Slovenski vasi ter ob polnoči na strelišču fotografirala njegovo streljanje z lokom, se je nabralo ogromno misli in namigov. Za knjigo bi jih bilo. Zato je tole samo delček, zgoščena energija, kot bi se izrazil on. Tonček, ki je lani dosegel številko 60 (let), namreč stresa misli, kakršne se običajno posluša na plačljivih vikend delavnicah, kot iz rokava. A on jih je doživel. Kot policist, specialec, osebni varnostnik, petkratni oče, z živalmi na Krasu, na Kreti pod oljkami in med zelišči, med Kreteni (Krečani v resnici), kot se rad hudomušno pošali, in še kje.
Predsednikov osebni stražar. O Janezu Drnovšku govori z izjemnim spoštovanjem. Bil mu je kot oče, bil je njegov prijatelj, kolega in varovanec obenem; pa še njegov in predsednik države. Vse to je jemal smrtno resno. Drnovška je učil streljati, gibanja med ljudmi, navdušil ga je za tek. Vse, kar se je Tonetu zdelo, da mora človek takega kova in položaja vedeti za svojo samoobrambo. Zanj bi dal življenje brez premisleka, pa še ponosen bi bil na to. Nič čudnega, da je bilo spoštovanje obojestransko. Tone trdi, da se je Drnovšek proti koncu življenja zavedal prejšnjih političnih napak, jih poskušal zgladiti, poravnati, izboljšati stanje v državi, a je bilo že prepozno. Preveč vsega se je nakopičilo in preveč polen je dobil pod noge. To je ustavilo njegov politični korak.
Drnovška je bilo škoda. S pokojnim predsednikom ga je vezalo veliko. Predvsem zabavnega. Recimo, lahko ga je pričakal v trenirki, zaradi česar so šli nadrejenim lasje pokonci, ampak uradno ni bil nikoli karan. Skupaj sta tihotapila Tonetovo igračko in ljubljenko, pištolo magnum 44, iz ZDA v Beograd, tam so mu jo hoteli ljudje iz varnostnih organov SFRJ seveda takoj »uradno« vzeti. Doživela sta ogromno pogovorov v avtomobilu, skupnega teka – enkrat celo s predsednikom Clintonom po Centralnem parku, kar je bilo za varnostno službo ZDA prava nočna mora. Da ne omenjamo, da je Tone stalno v notranjem žepu suknjiča nosil ovojnico s 30.000 dolarji. Ne za ženske, pijačo ali nočna kosila, da ne bo pomote. Za vsak primer, če bi se karkoli zgodilo. Poskus atentata, karkoli, kar bi jih prisililo v spremembo načrta in bi potrebovali denar.
Več v Zarji št. 14, 5. 4. 2016
