S svojima glasom in interpretacijo je zaznamovala generacije, s svojimi trmo, načelnostjo, ponosom in nepopustljivostjo pa sebe ter velik del svojega življenja. Deklica, ki je zaradi veselja sprva prepevala na njivi, kmalu zatem na koru v cerkvi in potem na glasbenih odrih, ni vedela, kako strma pot – pevska in osebna – jo čaka. A je zmogla: po letih pevskega molka in izgubi moža je pri dopolnjenih šestdesetih letih dočakala svoj prvi samostojni koncert, prav zdaj, štiri leta kasneje, pa s koncertom v Križankah okronala petdesetletnico vrhunskega prepevanja.
Simfoniki in Big Band RTVS pod vodstvom dirigenta Lojzeta Kranjčana so že igrali nežen uvod prve pesmi, luči so se že zatemnile, ko je na oder stopila Elda Viler: ganjena, z nasmehom na obrazu in z razprtimi rokami je čakala, da se poleže navdušen aplavz prepolnega avditorija. Hip zatem je zazvenela Ave Marija, zazvenel je Eldin glas. Štirinajstletna deklica, ki je na domačem koru v Koštaboni prvič javno zapela prav to pesem, je spet oživela: pozabljene so bile vse stiske in krivice, pozabljena trepljanje in nagajanje, ostala je samo glasba. Eldina. In ostale so note in pesmi avtorjev in glasbenikov, ki so z njo preživeli lep kos glasbenega življenja ter se ji pridružili na odru v Križankah. Edvin Fliser z Otoki (z Eldo sta nagrajeno Robežnikovo pesem na festivalu pela v alternaciji), izvrstna Ana Dežman tudi v štirih duetih z mamo, nepozabna in še vedno vrhunska Zdenka Kovačiček s prijateljem, avtorjem in dirigentom Ladislavom Fidrijem pa izjemen Oto Pestner s pesmijo Trideset let in v duetu z Eldo (Ti si moja ljubezen), Gal Gjurin, ki je za mamo in hčer pripravil lepo pesem. Mogočni aplavzi in plaketa ZKP, ki je za jesen obljubila cede s prenovljenimi Eldinimi pesmimi. In nato, po koncu, nov finale: nepozabne zimzelene Nora misel, Lastovka, Zlati prah, Na deževen dan, Vzameš me v roke …, petje in stoječi aplavz poslušalcev, ki se ni in ni končal. In nepozabne so ostale besede njenih prijateljev, tiste, ki jih je Elda s svojimi glasbo, veličino, prijaznostjo in talentom zapisala v čas ter spomin ljudi, ki jo imajo radi.
»Hvala Eldi za čudovit poletni večer, hvala za teh petdeset let v imenu vseh, ki smo iskali in iščemo ljubezen, in v imenu vseh zaljubljenih – in to smo vsi, ker drugih ljudi ni!« S temi besedami scenarista Tomaža Letnarja se je Bernarda Žarn (»Eldo spoštujem zato, ker je kljub neizmerni veličini, ki jo ima kot umetnica, vendarle še topel in prijazen človek!«) poslovila od Elde in nastopajočih po več kot dveh urah glasbe. Da, poletna noč z glasbo in gosti, ki so se prišli poklonit naši najboljši pevki, ostaja zapisana v vseh glasbenih srcih, ali kot je zapela Elda v zadnji pesmi večera Včeraj, danes jutri: »Srečen je, kdor ima srce, da ga da.« Elda Viler ga vsekakor ima!
Edvin Fliser: Elda je naša Milva
»O Eldi je bilo povedano že vse. Želim si samo, da bi Slovenija tudi v prihodnje imela take pevke, kot so bile Elda, Marjana, Majda. Ana Dežman, Eldina hči, je briljantna, in če bo tako nadaljevala, bo velika naslednica Elde Viler. Odprtost in od boga dani glas sta Eldo opredelila kot zelo posebno osebnost, veliki avtorji so ji zaupali najtežje skladbe, te so se izkazale za največjo vrednoto in za vse čase. Tudi vnaprej ji želim vse najboljše!«
Zdenka Kovačiček: Pozitivna oseba s fantastičnim glasom!
»Spomini so že malo zbledeli, saj obe pripadava generaciji, ki je pela na Opatijskem in Zagrebškem festivalu – pred kakšnimi štiridesetimi leti. (smeh) Spominjam se je kot fantastično pevko, kakovostno, in ko sva se pred kratkim srečali na koncertu, posvečenem Majdi Sepe, je bilo, kot da časa ni bilo. Elda je umetnica s težko življenjsko potjo, ni ji bilo lahko, imela je dolgo glasbeno pavzo. Toda umetniki, kakršna je ona, ne morejo dolgo brez glasbe: vrnila se je, v sebi je morala najti veliko čustvene moči, da je začela spet peti – to je nekako tako, kot ko bolan človek ozdravi. Srečna je in vesela sem, da poje na tako velikem koncertu, kot je ta v Križankah! Elda je zaznamovala zgodovino naše glasbe: duhovno se ni spremenila, še vedno je čudovita, pozitivna oseba, polna šarma in dobrih vibracij ter s fantastičnim glasom!«
Gal Gjurin: Prava dama slovenske muzike
»Elda je naš prednik in prva generacija dobre glasbe, jaz spadam v tretjo, torej bi bila lahko moja babica. Poznam veliko mladih glasbenikov, ki vlečejo inspiracijo iz pesmi njene dobe. Nepozabne so Lastovke pa Če bi teden štel osem dni in pesem Atija Sosa Vse bom pustila – igrali jo bomo z novim aranžmajem. Bila je moja gostja v Cankarjevem domu, napisal sem ji pesem, zdaj pa intenzivno sodelujeva. Elda je edina še živeča prava dama slovenske muzike.«
Lojze Kranjčan: Živa legenda
»Elda je živa legenda, še vedno neutrudna in z več energije, kot je imamo vsi drugi! Dobro poznam vse, kar je pela, bliže pa zadnja leta. Je nekaj posebnega na slovenski glasbeni sceni: v sebi ima nekaj tistega, kar je zapisal vanjo njen rojstni kraj, Koštabona: ta iskrenost in temperament, ki ju slišim v njeni glasbi ter glasu, prideta ljudem do srca. In to je glavno!«
Oto Pestner: Najboljša pevka preteklosti in sedanjosti
»Spomin iz leta 1971, s festivala Slovenska popevka, je najboljši, ker sva na njem oba zmagala: Elda je bila prva v kategoriji strokovne žirije s pesmijo Včeraj, danes, jutri, jaz pa v kategoriji publike s pesmijo Trideset let. Spominov na Eldo je preveč, toda rad bi povedal, da v Sloveniji radi pozabljamo, kaj nekdo da slovenskima kulturi in lepi glasbi. Raje se prepustimo tokovom, ki nas lahko zapeljejo v čudne vode. Žal mi je, da se je z Eldo v vmesnem času, ko ni pela, dogajalo to, kar se je (odvzeli so ji status svobodnega umetnika, ker ni imela sodobnega izraza, op. a.) – Slovenijo je lahko sram, da je to naredila, s tem naša država izgublja status pravne države! Treba bi bilo narediti vse, kar se da, da se to popravi – tudi zato, ker je Elda velika umetnica in ker je najboljša slovenska pevka preteklega ter sedanjega obdobja. Zasluži si bonitete, ki jih ima v kulturnem svetu zahodne Evrope vsak pevec! Ona je naravna pevka: vse prihaja iz srca, iz pet, iz žil, iz glave, nič ni naučenega in akademskega; je naravno, je za ljudi in je vrhunsko! Elda je ena, edina in brezčasna!«
Ana Dežman: Ponosna sem na mamo!
»Tako sem ponosna na mami in ji iz srca želim notranjega duha, te neskončne energije, ki jo razdaja na odru ob tej svoji obletnici! Zdajle ji uradno, v imenu vseh, prijateljev, družine, sosedov, izrekam svečano čestitko: mami, zdravja, zdravja, pa volje in energije, ki ju večkrat primanjkuje. A to, kar razdaja, ljudje vračajo, in to je zanjo življenje ter zdravje. Mama je moja absolutna vzornica, čeprav ni najlažje, ker je ne vidim le kot pevke, ampak sva tudi mama in hči. Toda kadar jo vidim na odru, je kraljica: njen žar je neverjeten, njene pesmi so njene zgodbe, ki opevajo njeno življenje – vse to podaja strastno in z ljubeznijo! Veliko spoštovanje čutim: pri njenih štiriinšestdesetih letih, s tako naivnostjo, kot jo opeva v lastovkah, in s takšnimi čustvi – kadar zapojem z mamo, čutim mravljince! Hvala za gene in hvala za glasbo!«
Jana, št. 25.23.06.2009
