»Phyllis Krystal je bila ena sama brezpogojna ljubezen. A znala je biti tudi zelo odločna in neposredna. Zaupala nam je, da tako skoznjo deluje višja zavest. Če ne pove, kaj prejme od nje, se tok ustavi. Dveletno šolanje po njeni metodi v Münchnu sem pri njej zaključila, ko je imela 99 let. Takrat je bila v polni umski kondiciji, še vedno je vodila večdnevne seminarje, predavala in potovala po svetu. Ko smo mi med predavanjem od utrujenosti že lezli pod stole, je pogledala na namizno uro in dejala: 'Ljudje potrebujejo pavzo'. Videti je bilo, kot da nikoli ne potrebuje premora. Vedno sem se spraševala, kako to zmore in od kod jemlje energijo pri teh letih in pri njenem drobnem, zelo občutljivem telesu. Pa je dejala, da sama tega ni sposobna, 'ker dovolim, da sem orodje višje zavesti in me ta uporabi, kot je namenjeno'. Vzpodbujala nas je, naj začnemo tako živeti, ker je potem vse veliko preprosteje. Če zmore ona, zmoremo tudi mi,« pripoveduje Aleksandra Kelc, pogodbena partnerica Fundacije Phyllis Krystal s sedežem v Švici. Po poklicu sicer grafična oblikovalka je avtorica knjige Ne mislim, samo ljubim, ki jo je pred petimi leti izdala v angleščini pri ameriški založbi Balboa press Louise L. Hay.
Simboli, pomoč za reševanje težav. »To metodo sta Phyllis in njena prijateljica Virginija v poznih petdesetih prejeli od višje zavesti. Spraševali sta se, zakaj smo pravzaprav tukaj. Česa se učimo? Kako naj prejmemo odgovore za svoje težave? Sami sta jih prejeli v obliki slike oziroma simbola. Sprva sta mislili, da so samo zanju. Ker sta simbole uporabljali, sta se začeli spreminjati in njuni domači so povedali, da je z njima veliko lažje živeti. V tistih časih si nista upali povedati, kaj počneta, le tu in tam sta razkrili skrivnost komu, ki je bil za to odprt. Novice so se kmalu razvedele in ljudje so začeli prihajati k njima. Nista vedeli, da se bodo simboli tako razširili.«
Trije deli uma. Phyllis Krystal jih je med šolanjem učila, da je naš um sestavljen iz treh delov. »Iz zavestnega uma, podzavesti in višje zavesti. Zavestni um je na sredini. To je naše razmišljanje, analiziranje, učenje, tukaj rešujemo naše dnevne naloge. Podzavest je pod njim, kjer so shranjeni spomini in izkušnje iz tega življenja. Tja gremo, kadar zaspimo. Podzavest je preprosta kot otrok, z njo se lahko sporazumevamo s pomočjo slik – ena pove več kakor tisoč besed. V podzavest, kjer so shranjeni vsi naši vzorci, prepričanja in strahovi, lahko dostopamo s simboli te metode. Tretji del našega uma je višja zavest. Ima vse odgovore na naša vprašanja, pozna nas bolj, kot mi sami sebe, nikoli ne spi in nikoli ne umre. Na tej ravni nismo ločeni drug od drugega. Nekateri jo imenujejo intuicija, notranja modrost ali duša. Sprašujem se, zakaj ne bi v sebi poiskali tega dela, kajti tako je veliko lažje živeti.«
Skrivnost podzavesti. S to metodo lahko reprogramiramo svojo podzavest. »Ali bolje rečeno, brišemo in odstranimo iz podzavesti, kar nas ovira, da bi lahko bili ves čas povezani z višjo zavestjo. Phyllis Krystal je posebej poudarjala, da je njena metoda namenjena vsem. Ni povezana z nobenim verovanjem, primerna je tudi za ateiste. Višjo zavest lahko poljubno poimenujemo po svoje. Lahko ji rečemo notranji glas. Z osnovnimi simboli in vizualizacijskimi tehnikami si lahko pomagamo pri umiritvi uma, se zaščitimo pred zunanjimi vplivi, si pomagamo do notranjega ravnovesja, se lažje odločamo. To so zelo kratke vaje za vsakdanjo uporabo.«
Brezpogojna ljubezen. Česa nas je Phyllis Krystal najbolj želela naučiti? »Spodbujala nas je k nenehni povezanosti z višjo zavestjo. Da višja zavest vodi naše življenje. Da s pomočjo simbola in meditacije mlaj v svoje življenje vnesemo brezpogojno ljubezen do sebe in drugih. Učila nas je, da se ne navezujemo na ljudi in stvari ter ne dovoljujemo, da nas nadzirajo, ker to povzroča veliko trpljenja. Odstranjevanje vezi nam pomaga odstraniti ovire, da bi bili to, kar smo. Zmeraj nas je vzpodbujala, da se vprašamo, kaj nas pri tem še ovira. Potem pa lahko od tega naredimo 'odvezavo'. Lahko se torej naučimo lažje premagovati vsakodnevne težave, ki bodo zmeraj minile in zmeraj bodo nastale tudi nove.«
Več v reviji Jana št. 3, 18.1.2022
