Novice Svet24

Za Neisho je prva asociacija ob besedi fatalnost usodno zapeljiva ženska. Tista, ki vstopi v prostor in ga s svojo prezenco napolni s svetlobo, ko spregovori, zapojejo angelčki, ko te pogleda, pa se šibijo kolena. Je pa po njenem fatalnost pogojena še z visokim kvocientom racionalne, čustvene in duhovne inteligence. Ter z razgledanostjo. Vsake lepote se enkrat naveličaš, iskrivega karakterja pa nikakor ne, meni.

In kaj žensko naredi fatalno? Najprej to, da izžareva, da se dobro počuti v svoji koži. Da se je sprejela taka, kot je. Da neguje zdravo samopodobo in samozavest. Da vibrira na vibraciji ljubezni. Da deluje v smeri svojih talentov. Da se ima rada in da poskrbi zase. Tako duhovno kot telesno. Da se zna pocrkljati, da zna negovati ženstvenost. To, meni, so pogoji za nalezljiv nasmeh do ušes – da živimo izpolnjena življenja in da se zavedamo, da smo sami odgovorni za to, da nam je lepo.

Sama se počuti najbolj fatalno, ko se »spimpa v nulo« in gre na oder počet tisto, kar najbolj zna in za kar je rojena: petje in igranje klavirja ter da dvigne publiko meter od tal. Na odru je doma. Nima nikakršnega alter ega, filtra, ničesar. Iz nje privre, kar pač privre. Je iskrena in neposredna. Najmanj fatalno pa se počuti, ko dalj časa ni športno aktivna, saj je sicer vsaj dvakrat do trikrat na teden. Telovadba je namreč njena psihoterapija.

Skrivni recept njene osebne fatalnosti je samozavest, ki ji jo je z izobrazbo prineslo znanje, in pokončna hrbtenica, ki si jo je pridelala z leti v praksi. Pa seveda uspeh in niz dosežkov ter potrditev.

Njeno življenjsko spoznanje je, da ljubezen nima zveze z romantičnim odnosom med partnerjema. »Gre za frekvenco, vibracijo. Ljubezen moraš postati. Biti moraš ljubezen, da jo lahko izžarevaš in daješ. Ne pa je iskati v drugih ljudeh, « je prepričana.

Ko beseda nanese na najbolj fatalnega moškega, je to zanjo brez če in ali njen partner, ki ga fatalnega delata pogum in odprto srce.

Za svoje največje zmagoslavje šteje, da se lahko preživlja s tem, kar najraje počne. Da zna biti vsak dan znova hvaležna za vse male stvari, ki se nam včasih zdijo samoumevne. Da se je naučila biti bolj ljubeča in strpna do sebe in da zna ceniti dar življenja ter se tudi sama ceniti kot darilo svetu.