A kljub vsem znanstveno dokazanim pozitivnim učinkom, ki jih imajo ribe na naše zdravje, jih Slovenci ne jemo dovolj pogosto. Raziskave kažejo, da so na naših jedilnikih večinoma le nekajkrat mesečno. V primerjavi s sosednjimi Italijani, denimo, zaužijemo v povprečju celo od štiri- do petkrat manj ribjega mesa.
Seveda ne smemo spregledati dejstva, da so ribe posebej občutljivo živilo. Zlasti prostoživeče ribe namreč lahko vsebujejo, četudi pogosto le v sledovih, toksične kovine, pesticide, nitrate in dioksine. Za varno uživanje rib je zato pomembno poznati njihov izvor. Ko se boste odpravili do bližnje ribarnice, povprašajte o tem, kje je plavala riba, ki se bo znašla na vašem krožniku. Pri ribah lokalnega izvora ste lahko prepričani, da so kakovostne in preverjene in jih lahko uživate brez skrbi.
So gojene ribe res manj kakovostne oz. zakaj je to le mit?
Dobro znano dejstvo je, da so ribe del kakovostne in uravnotežene prehrane človeka. A marsikdo je v dvomih, ali je bolje jesti gojene ali divje ulovljene morske ribe. Po zagotovilih prehranskih strokovnjakov je ta dvom pogosto odveč. Kakovost ribe je namreč odvisna od okolja, kjer živi, in od hrane, ki jo uživa. Ribe iz tistih ribogojnic, kjer prisegajo na visoke standarde vzreje ter posvečajo posebno skrb čistoči vode v bazenih in kakovostni krmi, zato zagotovo niso nič manj kakovostne od prostoživečih rib.
Pri nakupu rib je pomembno, da poznamo izvor ribe, ki se bo znašla na naših krožnikih. Pri ribah iz svetovnih oceanskih voda nismo vedno povsem prepričani, v kako kakovostnih vodah so živele, medtem ko se pri ribah iz lokalnih ribogojnic lahko prepričamo o strogih standardih, ki jih morajo izpolnjevati ribogojnice.
Strokovnjaki so si enotni, da imajo lokalna živila svoje neizpodbitne prednosti. A kljub temu raziskave kažejo, da so slovenski potrošniki še vedno premalo seznanjeni vsaj z označbami kakovosti na izdelkih, ki jih kupujejo. »Pojem lokalno je povezan s krajšimi dobavnimi potmi in časom skladiščenja živil. Hrana, ki pripotuje od daleč, prispeva k povečani uporabi sredstev za zaščito rastlin in nekaterih nujnih aditivov, ima pa tudi velik okoljski vpliv – od povečane porabe fosilnih goriv, povečanega hrupa in onesnaženja zraka in do večje količine nepotrebne embalaže. Pri skladiščenju in prevozu iz oddaljenih krajev se pogosto uporabljajo tudi kemične snovi za zaviranje zorenja, podaljševanje trajnosti, ohranjanje barve ipd.,« pojasnjuje Suzana France iz podjetja Gastro project.
Ena od pomembnih prednosti gojenih rib je tudi njihova stalna kakovost. Zaradi kakovostne in urejene prehrane se njihov okus z lahkoto kosa okusu divjih oziroma prostoživečih rib. Kot pojasnjuje dr. Irena Fonda iz Ribogojnice Fonda, »pri gojenih ribah natančno vemo, s čim so hranjene ter točno kje in kako so živele, prav tako vemo, kdaj in kako so bile ulovljene, pa tudi, da so z njimi ribogojci ravnali strokovno, kar je bistvenega pomena za njihovo kakovost«.
Zakaj kupovati pri lokalnih ribogojcih?
Zagotovo vam ne bo žal, če se boste odločili za nakup lokalne ribe pri domačih ribogojcih. Zakaj? Ker boste lahko prepričani o kakovosti rib, pa tudi o njihovi svežini. Zaradi kratke transportne poti od ponudnika do krožnika in z možnostjo neposrednega nakupa pri preverjenih dobaviteljih bo z izbiro slovenskih rib odpadel vsakršen dvom o njihovem poreklu in neoporečnosti.
Pogosteje kot sladkovodne pripravljamo morske ribe, čeprav se veliko sladkovodnih rib lahko po okusu in kakovosti brez težav kosa z morskimi. Denimo smuč, riba belega, rahlega mesa in odličnega okusa in povrhu še brez kosti. V ribogojnicah sicer najpogosteje najdemo postrvi, potočne ali šarenke, ki so med potrošniki tudi najbolj priljubljene. Tudi potočna zlatovščica je zelo okusna. Poleg omenjenih v slovenskih ribogojnicah gojijo tudi sulca, jesetra in soma. Vse te sladkovodne ribe gojijo v hladnovodnih ribogojnicah, torej v tekočih vodah, medtem ko se denimo krap, amur in ščuka gojijo v toplovodnih bazenih.
Ena temeljnih vrednot lokalnih ribogojcev je trajnostno delovanje, ki pomeni ustvarjati v okolju in prijazni proizvodnji. V manjših, družinskih ribogojnicah že desetletja gradijo tradicijo vzreje, predelave in prodaje sladkovodnih rib. Običajno ribe od mladic najprej gojijo v izvirnih vodah, kjer skrbijo zanje dve in več let, da zrastejo do teže za porcijo. V predelavi ribe očistijo, ročno izdelajo fileje, ribe tudi dimijo in iz njih izdelujejo namaze.
Kuharji pravijo, da je toliko načinov priprave rib, kolikor je jedcev. Lahko jih kuhamo, pečemo ali pripravimo v okusni omaki. Če jih boste pripravljali na raznovrstne načine, jih bodo otroci radi jedli tudi pozneje, ko bodo odrasli in bodo lahko ribe kot zdravo živilo pripravili tudi svojim otrokom.
Več informacij o pozitivnih učinkih uživanja rib in o bližnjih ribogojcih, ki ponujajo kakovostne lokalne ribe, lahko najdete tukaj: https://www.nasasuperhrana.si/tag/ribe/
