motnja kompulzivnega prenajedanja

Kako pogosto si privoščite priboljške v večjih količinah?

Mojca Kopriva
11. 6. 2022, 10.02
Deli članek:

Ne gre za neko redko in neznano prehransko motnjo, temveč za motnjo, ki velja za najpogostejšo in je skladno s sodobnim načinom življenja lahko prisotna pri marsikom, ki se tega sploh ne zaveda.

Dreamstime
Za ljudi z motnjo je značilno pogosto uživanje hrane v samoti oziroma stran od drugih ljudi.

Hrana ima v sodobnem svetu zanimiv status. Če je po eni strani ključ do zdravega in daljšega življenja, pa na drugi strani pomeni uteho v hudih trenutkih. Samo pomislite, kako moderno je postalo privoščiti si nekaj, po čemer hrepenite, kar tako, ker se imate radi ali je lep dan. Ali kako normalno je v čustvenih krizah vase zbasati ves liter sladoleda. Kako povsem logično se je s praznikov in družinskih srečanj vrniti kakšen kilogram težji.

Prehranska motnja

Čeprav se k prenajedanju občasno zatečemo vsi, pa nekateri v duševnih stiskah in stresu zaznajo, da jih hrana za nekaj časa pomiri. Takrat se k prenajedanju začnejo zatekati redno – čeprav morda nezavedno – in ga postopoma ne zmorejo več nadzirati. Takrat govorimo o kompulzivnem prenajedanju, ki velja za najpogosteje prisotno motnjo hranjena, za katero se marsikdo ne zaveda, da jo ima. V nasprotju s preostalimi motnjami hranjenja, kot sta anoreksija in bulimija, kompulzivnih jedcev ne skrbijo posledice, ki jih bo ta količina zaužite hrane pustila na njihovem telesu. Med kompulzivnimi jedci je pravzaprav veliko športnikov in posameznikov, ki s težo nimajo težav, so pa pod velikim stresom.

Dreamstime
Uživanje v tolažilni hrani je postalo trend, ki mnoge zapelje v kompulzivno prenajedanje.

Kdo in kako

Da lahko govorimo o motnji kompulzivnega prenajedanja, se moramo prenajesti vsaj enkrat tedensko več mesecev zapored. Prenajedanje lahko sprožijo čustvene in psihične težave, stres, napor, osamljenost, tesnoba, depresija, občutek zavrnjenosti in podobno. Pogosto so vzrok pretirane in neuspele diete. Mnogi posamezniki, zlasti pri strogih dietah, se na tako imenovani grešni dan radi zatekajo k prenajedanju v prepričanju, da bodo vse to v naslednjih dneh s strogo dieto tako ali tako izničili. Ko to začnejo početi redno, hrana postane tolažba. Ko občutek otopelosti mine, pa nastopi občutek sramu, tesnobe in krivde zaradi izgube nadzora. Nekateri se prenajejo celo do točke fizične bolečine in slabosti. Mnogi razkrivajo, da se je njihova motnja začela iz dolgočasja, kar niti ni tako zelo nenavadno, saj sodobna družba in mediji skoraj poveličujejo samotne večere ali vikende pred televizorjem z vsemi najljubšimi prigrizki. Uživanje v tako imenovani tolažilni hrani je postalo trend, ki mnoge – tako moške kot ženske – zapelje v kompulzivno prenajedanje.

Stara težava, nova motnja

Čeprav takšne prehranjevalne anomalije poznamo že kar nekaj časa, pa je motnja kompulzivnega prenajedanja uradno postala motnja šele pred kratkim. Predvsem zato, ker je v medicinskih krogih dolgo veljalo prepričanje, da je kompulzivno prenajedanje posledica posameznikove odločitve in zato ne more biti motnja. A posameznik, ki se kompulzivno prenajeda, tega ne more nadzirati, sčasoma pa ta motnja lahko močno prizadene tudi njegovo fizično zdravje, saj postopoma lahko vodi v debelost in vse z njo povezane bolezni. Motnja lahko prizadene tako moške kot ženske, prav tako ne izbira med starostnimi skupinami. Ogrožen je vsak, ki v hrani najde rešitev za začasen pobeg od stresne resničnosti.