ZELENI ZAKLAD HRANILNIH SNOVI

S kivijem do urejene prebave in nad simptome prehlada

Mare Koren
28. 11. 2021, 09.08
Deli članek:

Tokrat pozornost namenjamo sadežu, ki ga zadnja leta gojimo po vsej Sloveniji. Marsikje je zamenjal staro brajdo in poleti nudi prijetno senco, ob koncu oktobra pa pobiramo njegove pridelke.

Dreamstime
V kiviju je visok delež vlaknin, ki pripomorejo k boljši prebavi.

Sadeži kivija, ki jih zadnja leta poleg jabolk in krompirja pogosto najdemo v slovenskih kleteh, niso zgolj okusni, ampak tudi zdravilni. Z uživanjem kivija nikar ne skoparite, prav tako ne pretiravajte, saj prevelike količine povzročijo drisko.

Od kod prihaja

Kivi izvira iz Kitajske, zato so ga sprva imenovali kitajska kosmulja. V začetku 20. stoletja so sadež pripeljali na Novo Zelandijo, kjer so ga poimenovali po ptiču, saj rjava in kosmata lupina sadeža spominja na pernatega soimenjaka. Kivi je postal simbol otoške države v južnem Tihem oceanu, kjer so hitro spoznali njegove dobrodejne učinke. Ste vedeli, da kivi spada med najbolj hranljiva in zdrava živila, saj vsebuje več mineralov in vitaminov na gram kot večina sadja?

Vitamin C

Ta vitamin je v prehodnih obdobjih, ko so na pohodu virusi in druga prehladna obolenja, še kako pomemben. Če pri vitaminu C najprej pomislite na limone ali pomaranče, naj vam povemo, da ga je v kiviju dvakrat več. Sto gramov kivija zadosti kar 154 odstotkom dnevnih potreb po vitaminu C. Če boste zaužili en sam kivi, boste skoraj povsem zadostili potrebi po tem vitaminu.

Vitamin E

Vitamin E v telo običajno vnesemo z rastlinskimi olji, kot so sončnično, oljčno ali bučno olje, prav tako so dober vir oreščki, koruza, pšenični kalčki in soja. Potrebam po njem lahko zadostite tudi z nizkokaloričnim kivijem. Zadostna količina vitamina E, ki je med drugim močan antioksidant, telo varuje pred srčno-žilnimi boleznimi, aterosklerozo in neplodnostjo.

Folna kislina

Kot je znano, folne kisline telo ne more proizvajati samo, a je pomembna zlasti za ženske, ki želijo zanositi, oziroma za nosečnice. Številne zato jemljejo različne tablete ali druge pripravke, s katerimi bi zadostile potrebam, vendar je eden od načinov tudi, da uživamo kivi. Že dva kivija na dan bosta poskrbela za zadostno količino folne kisline, ki ima pomembno vlogo pri hitrih celičnih delitvah, plod varuje pred nevrološkimi motnjami in pomaga pri razvoju možganov, lobanje ter hrbtenjače. Dokazano folna kislina preprečuje srčno-žilne bolezni, možgansko kap, raka, debelost, depresijo, izboljša spomin in lajša vročinske oblive v menopavzi.

Koristen vir kalija

Res je, da je kraljica kalija banana, vendar ima kivi enako raven kalija, pri čemer je pol manj kaloričen kot ostalo tropsko sadje. Poleg tega blesti po nizki vrednosti natrija, kar je priporočljivo za ohranjanje normalne ravni krvnega tlaka, za varovanje srca ter ožilja.

Za zdrave oči

Kivi vsebuje precejšnjo koncentracijo luteina. To je antioksidant, ki preprečuje okvare in starostne bolezni oči. Znano je, da preprečuje tudi nastanek sive mrene in poškodbe DNK ter zavira encime, ki pospešujejo rast tumorskih celic.

Okrepite spomin

V kiviju je veliko serotonina, hormona, ki je pomemben za ohranjanje spomina, obenem pa pomembno vpliva na razpoloženje in uravnava apetit. Če si boste kivi privoščili za zajtrk, se vam obeta veliko hitrejša aktivacija celotnega telesa, saj dviguje raven energije, koncentracije in povečuje čuječnost.

Vir vlaknin

Kivi ima visok delež vlaknin, ki pripomorejo k boljši prebavi in zmanjšajo možnost za razvoj raka na črevesju, preprečujejo težave s srcem in ožiljem, uravnavajo krvni tlak in holesterol ter pomagajo pri izgubi prekomerne telesne teže.