Nekateri odrasli so prepričani, da se jim »astma, ki se je v otroštvu pozdravila«, ne more ponovno pojaviti. Drugi menijo, da je ponavljajoče kašljanje posledica okužb. Tretji, ki poznajo »svojo astmo«, težko razlikujejo med poslabšanjem astme, oziroma suhim kašljem zaradi morebitnih stranskih učinkov zdravil, ki delujejo proti pritisku. Prav zaradi tega menimo, da je poznavanje astme potrebno vsake toliko časa osvežiti.

Pozorni moramo biti na morebitno piskajoče dihanje, kašelj ali zasoplost ter kakršne koli dnevne ali sezonske spremembe teh težav. Simptomi se spreminjajo v času tako po pojavnosti kot intenzivnosti. Pogosteje se pojavljajo ali postanejo izrazitejši ponoči ali med telesnim naporom oziroma po njem. Včasih jih sproži telesni napor, izpostavljenost alergenom, dražljivcem in hladnemu zraku. Veliko bolnikov z astmo ima hkrati tudi težave z zgornjimi dihali, na primer kronično vnetje nosne sluznice. Zaradi vnetja se bronhiji zadebelijo, njihova svetlina se zmanjša. Vnetje bronhijev povzroči povečano tvorjenje sluzi, ki se nabira v njih ter jih maši. Bistvena posebnost astme je, da se zaradi številnih dejavnikov skrčijo gladke mišice, ki obdajajo bronhije, posledica tega pa je, da so slabše prehodni za pretok zraka. Nastopi zapora (obstrukcija) bronhijev.

Postavitev diagnoze astme

Za postavitev diagnoze astme seveda nista dovolj opis zgodovine težav in telesni pregled. Vsak bolnik, pri katerem sumimo na astmo, potrebuje v začetni obravnavi spirometrijo. Spirometrijo, serijsko merjenje PEF in bronhodilatacijski test lahko opravimo na vseh ravneh zdravstvenega varstva. Spirometrija se mora tehnično pravilno izvesti. Pri diagnosticiranju nam pomaga tudi ocena dnevne spremenljivosti zapore bronhijev, kar preverjamo s serijskimi meritvami največjega pretoka med izdihom - PEF. S prenosnim merilcem PEF vsaj štirikrat dnevno spremljamo potek zapore. PEF merimo vsaj sedem zaporednih dni. Za astmo je značilna dnevna variabilnost PEF, ki je večja od 20 %.

Telesni pregled je zunaj poslabšanja bolezni velikokrat normalen!

Cilj zdravljenja astme je doseči urejenost bolezni, da bolnika astma ne ovira  pri vsakodnevnih aktivnostih, da ne potrebuje olajševalcev in da nima poslabšanj. Temelj začetnega zdravljenja je inhalacijski glukokortikoid. Zdravljenje astme mora biti redno in neprekinjeno. Želimo si, da imajo bolniki astmo urejeno, kar lahko dosežemo le z dobrim sodelovanjem, bolnikovo poučenostjo in motiviranostjo. Programi in aktivnosti, ki spodbujajo znanje bolnikov, so se v raziskavah izkazali  za uspešne, saj osveščajo ljudi s kroničnimi boleznimi, da se vse bolj zavedajo lastne vloge in pomena, da s sodelovanjem pri zdravljenju sami največ naredijo za urejenost bolezni.

Veliko vlogo pri izobraževanju imajo tudi društva, na primer Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije. Izbrani zdravnik in specialist pulmolog skupaj z bolnikom naredita načrt zdravljenja astme, ki vključuje tudi navodila za morebitno poslabšanje astme. V vodenje bolnika z astmo je dejavno vključena tudi diplomirana medicinska sestra, ki je del tima ambulante družinske medicine. Diplomirana medicinska sestra skupaj z bolnikom pregleda tudi vprašalnik o nadzorovanosti astme. Preverja tudi, ali bolnik ustrezno jemlje zdravila.

V zadnjem letu so se razmere pri obravnavi bolnikov zaradi pandemije COVID-19 temeljito spremenile. Večina bolnikov ambulanto izbranega zdravnika najprej kontaktira prek telefona. Precej navedb in vprašanj se nanaša tudi na težave z dihanjem, na primer poročanje o suhem kašlju in povečani zasoplosti. Nekateri pozabijo navesti, da so se v preteklosti zdravili zaradi astme, drugi natančno povedo, da vestno uporabljajo inhalacijo kortikosteroida dvakrat na dan in da ob poslabšanju uporabljajo kratkodelujoči olajševalec štirikrat na dan. Zaradi izbruha covid-19 je vsaj tele-obravnava zelo zapletena in tudi tvegana.

astma, pef-merilici, astrazeneca

Zelo je pomembno tudi ozaveščanje bolnikov in krepitev zdravstvene pismenosti

Zato so dobrodošle aktivnosti ozaveščanja bolnikov z astmo o nevarnosti prevelikega zanašanja na kratkodelujoči olajševalec in navodila, kako ravnati v primeru le-tega. Pomembno vlogo pri ozaveščanju ima Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije. Poraba 3 ali več vdihovalnikov kratkodelujočega olajševalca na leto je namreč lahko znak, da se bolnik z astmo preveč zanaša na kratkodelujoči olajševalec.

V okviru aktivnosti za dobro vodenje bolnika z astmo smo prevedli tudi mednarodni vprašalnik, ki bolnikom z astmo in zdravstvenim delavcem pomaga oceniti stopnjo zanašanja na kratkodelujoče olajševalce in ga je pripravila skupina International Primary Care Respiratory Group, pod vodenjem vodilnega strokovnjaka na področju vedenjske medicine profesorja Roba Horna. Bolnik sam ali pa s pomočjo svojcev odgovori na vprašanja o rabi olajševalca. Po tem, ko izpolni vprašalnik, bolnik prejme usmeritev, kdaj naj se pogovori s svojim izbranim zdravnikom.  Pouči se tudi o znakih dobro in slabo nadzorovane astme. Poudariti je potrebno, da izpolnjevanje vprašalnika še ni zdravniški nasvet. Zdravljenja z zdravilom naj bolnik nikakor NE prekine, ne da bi se prej posvetovali s svojim zdravnikom. 

astma, pef-merilici, astrazeneca


 

Datum: April 2021

Koda: SI-1452