Narkolepsija

Bolezen prepoznamo po zaspanosti in izgubi moči

T.D.
19. 6. 2021, 14.13
Posodobljeno: 19. 6. 2021, 21.24
Deli članek:

Narkolepsija je nevrološka bolezen, ki traja vse življenje. Je motnja spanja, ki se najbolj kaže kot čezmerna in neobvladljiva dnevna zaspanost.

Dreamstime
Bolniki z narkolepsijo si lahko privoščijo popoldanski spanec le v zgodnjih popoldanskih urah, kasneje je lahko že moteče.

Med simptome narkolepsije uvrščamo čezmerno dnevno zaspanost, ki se največkrat pojavi v monotonih situacijah, na primer med poukom v šoli, gledanjem televizije ali branjem časopisa. Nezadržna potreba po spanju se lahko pojavi tudi, če je oseba ponoči spala. Še posebno nelagodno je, da bolniki tovrstne napade doživljajo v okoliščinah, ko si tega ne bi smeli privoščiti, na primer v službi, sredi pogovora ali sredi vožnje z avtomobilom. Napadi dnevnega spanja se pojavljajo brez opozorila in celo večkrat na dan.

Izguba mišične moči

Drugi najpogostejši simptom narkolepsije je katapleksija, pri kateri gre za nenadno in kratkotrajno izgubo mišične moči. Ta se vedno zgodi ob nekem čustvenem dogodku, kot so na primer pretirano veselje, jeza ali stresni dogodek. Prizadeta oseba se ob napadu zaveda, vendar ne more govoriti ali se premikati. Napad lahko traja nekaj sekund oziroma do ene minute, pri čemer je stopnja izrazitosti lahko različna.

Zdravljenje bolezni

Bolezni ne moremo v celoti pozdraviti. Z zdravili lahko vplivamo na njene simptome, ki jih prav tako ne moremo popolnoma odpraviti. Velik napredek so pomenila nova zdravila, ki zdravijo vse simptome hkrati. Zdravljenje je odvisno od posameznika in stopnje njegove prizadetosti. Na začetku terapije je potreben obisk pri zdravniku vsak drugi teden, dokler se ne določi najbolj primeren odmerek zdravila.

Samopomoč

Pri soočanju z boleznijo lahko bolniki poskrbijo za tako imenovano higieno spanja, s katero načrtujejo spanje čez dan. To običajno zmanjša pojavljanje nepredvidljivih napadov spanja čez dan. Bolniki morajo skrbno načrtovati vsakodnevno spanje in vstajanje ob isti uri. Pred spanjem se morajo izogibati večjim naporom in zaužiti večerni obrok, ki ni težek ali prelahek. Za bolnike je izjemno pomemben prostor, v katerem spijo. Ta naj bo zatemnjen, s srednjo temperaturo in vlažnostjo. Iz njega je treba odstraniti vse predmete, ki povzročajo hrup.