Z začetkom najstništva se enakomerna rast, značilna za otroška leta, nenadoma in dramatično pospeši. Načeloma se puberteta pri deklicah začne pri 10 ali 11 letih, pri fantih malo kasneje – okoli 12. leta. Pred puberteto se telesna sestava med deklicami in fanti le nekoliko razlikuje, z razvojem pa se razlike povečajo in odražajo predvsem na skeletnem sistemu, pusti telesni masi (mišicah) in maščobnih zalogah. Energijske in hranilne potrebe so v obdobju pubertete največje v vsem življenjskem toku (z izjemo obdobja nosečnosti in dojenja). Odvisne so od trenutne rasti, spola, telesne sestave in fizične aktivnosti, s katero se najstniki ukvarjajo. Primer za ponazoritev različnih potreb: 15-letnik, ki raste in trenira vsak dan, lahko potrebuje 3500 kcal dnevno, medtem ko njegova vrstnica, ki športno ni aktivna in se je skoraj že razvila, potrebuje »le« 1500 kcal.
Stroge diete nevarne za zdravje
Izguba štirih do petih kilogramov teže v dveh do treh tednih vsekakor pomeni precejšnjo nevarnost za zdravje. Hitre diete v najstniški dobi povzročijo predvsem pomanjkanje esencialnih hranil, denimo vitamina C – nato pade odpornost, tkivo se slabo obnavlja in prepočasi raste ... Bodite tudi pazljivi, če se vaša najstnica loti diet, ki prepovedujejo uživanje mlečnih izdelkov, ogljikovih hidratov ali pa maščob. Nevarne so tudi diete s presnim sadjem in zelenjavo. S takimi dietami najstnica ne bo izgubila niti grama maščobe, temveč se bo predvsem razgradil glikogen v jetrih in mišicah. Možgani in rdeča krvna telesca potrebujejo sladkor, tega pa organizem jemlje iz mišic. Po zelo restriktivni dieti se kilogrami tudi hitro vrnejo, saj se organizem v času trajanja nauči, da mora varovati svoje rezerve. Veliko bolje je pametno izbirati vrsto hrane in se naučiti, kako jesti brez presežka kalorij, ter obenem v svoje življenje vključiti ustrezno telesno aktivnost.
Najstniki iščejo svojo pot
Radi svobodno prihajajo in odhajajo od doma. Želijo jesti, kar jim je všeč in kadar imajo čas. Vpliv sovrstnikov je velik. Ob vseh šolskih in zunajšolskih dejavnostih zlahka zdrsnejo v nepravilen in nezdrav način prehranjevanja: na primer izpuščanje obrokov in prehranjevanje večinoma zunaj doma. Vendar smo starši kljub videzu, da najstnikom ni mar in da svobodno odločajo tudi glede prehranjevanja, še vedno odgovorni tudi za ta del njihovega odraščanja. Prav tako vsekakor velja, da se morajo tudi najstniki zavedati svoje odgovornosti. Najti moramo pot med možnostjo svobodne izbire in občasnim nujnim poseganjem v najstnikovo odločitev. Dogovorite se, da si najstnik sam organizira svoj delovnik in prigrizke čez dan tako, da prihaja domov, na primer na kosilo in večerjo ob dogovorjenem času. Naučimo ga/jo, da so nujno potrebni trije obroki dnevno z vmesnimi prigrizki. Pustimo, da najde svoj način prehranjevanja zunaj doma: da se sam/sama odloči, kaj in koliko poje, pri tem pa mu/ji svetujte in pomagajte. Doma naj bo vedno na zalogi zdrava hrana, s katero si bo lahko v kratkem času naredil/-a okusen prigrizek.
