Ali pa jih morda sploh nikoli nismo poznali. Ste že pili kozje mleko? Če bi vedeli, kako koristno je, bi ga imeli redno v hladilniku. Pa tudi koz bi imeli v Sloveniji veliko več. Vsaj v tem bi se lahko približali Švici, meni Jožef Škof, dolgoletni borec za zavedanje, kako pomembna je kozjereja, in avtor knjig Kozjereja ter Kozje meso in mleko.

Jožef Škof že več kot desetletje opozarja, da imamo v Sloveniji premalo koz. »Le nekaj tisoč jih je, morali bi jih spraviti na sto tisoč. Pa bi bili še vedno daleč za Švico, ki jih ima več kot pol milijona,« pravi. O kozjereji pove, da je daleč najrentabilnejša in da koze v ozračje izpuščajo najmanj prebavnih plinov. Zakaj se torej več ljudi ne odloči zanje? »Da jih je v Sloveniji tako malo, smo krivi sami. Starejši se teh časov še spomnijo, mlajši pa ne morejo verjeti, da je to res – leta 1954 je naša nekdanja država sprejela Zakon o prepovedi reje koz. Na območju Jugoslavije so v tem letu pobili tri milijone koz! Tudi v Sloveniji so takrat skorajda izginile. Še danes ima kozjereja pri nas zanemarljiv obseg. Koz še nismo rehabilitirali kljub vsem dokazom, da so daleč najbolj koristne, zdrave, inteligentne, čiste in da se v veliki meri znajo oskrbeti same. Stokamo za propadlimi delovnimi mesti, naši župani pa sploh ne želijo pomisliti, koliko gospodinjstev bi lahko živelo in imelo prihodke od reje koz. Izkušnje drugih držav dokazujejo, da je kozjereja odlična rešitev tudi za manjše kmetije,« pravi. Svetlobna leta daleč smo od časov, ko so bile koze tako cenjene, da se jih je celo kradlo, saj so bile neke vrste živi denar, menjalno blago med plemeni.

Cenili so ga že stari Grki

V Evropi priredijo največ kozjega mleka v Franciji (590.000 ton), medtem ko je v Sloveniji po podatkih iz leta 2017 prireja kozjega mleka znašala 1.475 ton. Zanimivo pa je, da je ravno Francija država z največ stoletniki v Evropi. Bi lahko bilo za to zaslužno tudi kozje mleko?

Veliko zanimivega je moč prebrati v Škofovi knjigi z naslovom Kozjereja. Denimo: »Kozje mleko, za razliko od kravjega, telesa ne zasluzi. Kravje se presnavlja dve uri in pol, kozje pa le 40 minut. Njegovo zdravilnost so poznali že v starih časih. Hipokrat ga je uporabljal tudi pri zdravljenju najtežjih bolezni. Paracelzus je kozjemu mleku pripisoval veliko zdravilno vrednost, najbolj pa je cenil kozje kislo mleko. Tudi pri protirakavi dieti dr. Budwigove nekateri trdijo, da dosežejo najboljše rezultate, če kozjo skuto mešajo z lanenim oljem. V azijskih deželah podobno še danes veljata kozje kislo mleko in sirotka za zdravilo za številne bolezni, zlasti za raka in pljučne bolezni.« Omeni celo, da so onkološki bolniki za 30 odstotkov manj časa v bolnišnici, če jedo kozje meso in izdelke. Je res mogoče, da je kozje mleko tako koristno, a se tega sploh ne zavedamo? Preverili smo, kaj o njem govorijo študije.

Zavira kopičenje holesterola v krvi

Znanstvene raziskave potrjujejo, da kozje mleko učinkuje antikancerogeno, izboljša imunski sistem in zavira kopičenje holesterola v krvi. Pri ljudeh, ki so alergični na kravje mleko, so ugotovili manjšo dovzetnost za alergenost kozjega mleka. Natančneje, med alergiki na kravje mleko naj bi bilo od 30 do 40 odstotkov takih, ki lahko brez težav uživajo kozje. Zaradi manjših maščobnih kroglic je to lažje prebavljivo tudi za ljudi, ki imajo poškodovana jetra. Strokovnjaki se nadejajo, da bo mogoče v prihodnosti izolirati bioaktivne komponente, prisotne v mlečni maščobi kozjega mleka, in jih uporabiti za preprečitev lipidnih bolezni. Sicer pa velja, da vsebuje kozje mleko skoraj za polovico več vitamina A, 25 odstotkov več vitamina B6, 13 odstotkov več kalcija kot kravje mleko in 134 odstotkov več kalija. Poleg tega vsebuje glikopeptide, glikoproteine, nukleotidne sladkorje in oligosaharide, ki olajšajo prebavljanje, pomirjajo črevesno sluznico in spodbujajo rast flore v črevesju.

Preprečuje raka in uničuje njegove celice

Trigliceridi in maščobne kisline v kozjem mleku ne koristijo samo zdravju, ampak tudi koži. Vlažilne lastnosti kozjega mleka ohranjajo kožo mehko, po zaslugi vitamina A pa lahko to v kozmetiki pomaga v boju z aknami. Mlečna kislina v kozjem mleku tudi polepša tonus kože. Ker ima kozje mleko enako vrednost pH kot človek, ga koža zlahka absorbira, tako jo ohranja v kar najboljšem stanju.

Pri trditvah, da nekaj pomaga celo pri rakavih boleznih, smo izjemno previdni. A v primeru kozjega mleka obstajajo študije, ki to potrjujejo. Večina jih ugotavlja, da preprečuje nastanek raka, je pa tudi nekaj takšnih, ki menijo, da lahko pomaga celo nekaterim rakavim bolnikom. Znanstvenik in veterinar T. Zenebe je v svoji študiji zapisal, da α-laktalbumin, snov, ki jo vsebuje kozje mleko, uničuje rakave celice pri bolnikih, ki imajo raka na mehurju in kožnega raka. Dodatno poroča, da je kozje mleko pozitivno učinkovalo na in vitro primerih humanega melanoma, kolorektalnega raka in raka na dojkah. Z raziskavami so ugotovili, da serumski albumin zavira razvoj raka na dojkah. Seveda velja ob tem poudariti, da kozje mleko ni zdravilo, a če je lahko v pomoč pri tako hudih boleznih, je morda vredno poskusiti z njegovim dodajanjem v prehrano, četudi je res, da na klinikah, kjer bolnike obravnavajo celostno, sprva mlečne izdelke iz prehrane v celo izločijo. 

Telo lažje vsrka tisto, kar potrebuje

»Kozje mleko poveča sposobnost telesa, da absorbira pomembna hranila iz drugih živil. V nasprotju s tem je znano, da kravje mleko, kadar ga uživamo v istem obroku, moti absorpcijo ključnih mineralov, kot sta železo in baker,« je zapisano v eni izmed raziskav na Pubmed. Poleg kozjega mleka naj bi bili za zdravje izjemno koristni jogurt in fermentirani izdelki iz kozjega mleka. A obstaja ena težava, na katero opozarja Škof: »Zdravilnost kozjega mleka je v veliki meri vezana na uživanje izdelkov iz surovega mleka. Drugače povedano, izdelki globalne trgovine, ki pripotujejo k nam z drugega konca sveta in so sterilizirani in/ali homogenizirani, nimajo več zgoraj navedenih zdravilnih moči. Zato je morda že čas, da se spravimo s kozami in jim dovolimo, da nam pomagajo do boljšega zdravja, blaginje in … kdo ve – morda tudi preživetja.«

Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.

01_Zarja_Jana_17
Zarja Jana
naslovnica