Danes zdravljenje duševnih težav poleg zdravil in pogovornih terapij zahteva tudi znanje o skrbi zase. In prav tu ima prehrana pomembno vlogo. Kar nekaj raziskav, ki so bile objavljene v zadnjem času, dokazuje povezavo med človekovo prehrano in depresijo. Ena med njimi se zaključuje nekako takole: »Prehranski vzorec, ki vključuje uživanje veliko zelenjave in sadja, cela žitna zrna, ribe, olivno olje, manj mlečnih izdelkov in škodljivih maščob, je povezan z manjšo nevarnostjo za depresijo. Kdor pa poje veliko rdečega mesa, suhomesnatih izdelkov, rafiniranih semen in žit, sladkarij, mastnih mlečnih izdelkov, obenem pa malo sadja in zelenjave, je v večji nevarnosti, da zapade v depresijo.« Vendar se lahko vprašamo, kaj je bilo prej, kura ali jajce: ali depresija sili človeka v to, da je nezdravo hrano, ali pa je depresija posledica nezdrave hrane. Tudi to so strokovnjaki raziskali in ugotovili, da lahko z uvajanjem bolj zdrave hrane človek prepreči, da bi postal depresiven. Zdrav način prehrane je seveda sredozemski. Bistvo pa je, da naj bi človek pojedel čim več živil rastlinskega izvora, obenem pa čim manj takih z belo moko in sladkorjem.

Možgani delajo ves čas

Ugotovitve znanstvenikov sploh niso presenetljive. Človekovi možgani delajo ves čas, skrbijo tako za gibanje kot za razmišljanje in občutke. To pa pomeni, da ves čas potrebujejo ustrezno gorivo, ki ga telo dobiva s prehrano. Zato je pomembno, da je hrana kakovostna, da zadovolji potrebe možganov. Kar človek poje, vpliva na strukturo in delovanje možganov ter tudi na razpoloženje. Možgani bodo delovali optimalno, če bodo dobili primerno hrano, ki jo lahko uporabijo. Če v telo (in s tem v možgane) pridejo nezdrava, predelana živila, jih telo ne more uporabiti. Še huje: odpadkov se težko znebi. Prehrana, ki je polna rafiniranih sladkorjev, škoduje možganom, poslabša telesno uravnavanje inzulina, obenem pa spodbuja vnetje in povečuje oksidacijski stres. Vsi ti procesi pa povzročajo kronične bolezni in poslabšajo bolnikovo stanje, kar velja tudi za depresijo. Če možgani nimajo kakovostne hrane, po njih krožijo škodljive snovi in posledice se prej ali slej pokažejo s poškodbami možganskega tkiva. Znanost v preteklosti teh povezav ni preverjala, še manj je verjela vanje. Danes pa postaja vse bolj jasno, da je hrana lahko vir zdravja ali pa bolezni. To velja tudi za duševnost, čustva, razpoloženje.

Večina serotonina se tvori v črevesju

Serotonin je živčni prenašalec, dobro znan po tem, da nadzoruje spanje, apetit, razpoloženje in preprečuje občutenje bolečine. Kar 95 odstotkov se ga tvori v črevesju, kjer vpliva na stotine milijonov živčnih celic – nevronov. To pa pomeni, da delovanje teh celic ne vpliva le na presnovo in prebavo, temveč tudi na čustva. Na delovanje nevronov in tvorbo serotonina vpliva na milijone tako imenovanih dobrih bakterij, ki so naseljene v prebavilih. Te bakterije so za zdravje izjemno pomembne. Varujejo sluznico v črevesju in zagotavljajo močno obrambo pred strupi ter slabimi bakterijami, zmanjšujejo vnetne procese, izboljšajo absorpcijo hranil in aktivirajo nevrone, da potujejo od črevesja v možgane.