Študija Univerze v Oxfordu, doslej najobsežnejša študija o dolgoročnih posledicah covida-19, ki je bila včeraj objavljena v prestižni reviji The Lancet Psychiatry, kaže, da je v primeru covidnih bolnikov verjetnost za posledični nastanek možganskih motenj precej višja kot v primeru drugih bolezni, ki so posledica okužbe dihalnega trakta, vključno z gripo.

Avtorji so v študiji analizirali zdravstvene kartoteke več kot 230.000 bolnikov, ki so preboleli covid-19, in ugotovili, da jih je v šestih mesecih po bolezni kar 34 odstotkov prejelo diagnozo katere od nevroloških ali duševnih motenj. Prevladujejo anksiozna motnja (17 odstotkov) in motnje razpoloženja (14 odstotkov). 13 odstotkov od teh bolnikov se je v življenju prvič srečalo z diagnozo, povezano z motnjami v duševnem zdravju.

Pojavnost nevroloških motenj, kot so možganske krvavitve (0,6 odstotka), možganska kap (2,1 odstotka) in demenca (0,7 odstotka), je bila sicer precej nižja od pojavnosti duševnih motenj, a je tveganje za posledične nevrološke težave na splošno višje v primeru bolnikov s hudim potekom bolezni covid-19.

Precej huje kot pri gripi

Avtorji študije so podatke primerjali tudi s podatki 100.000 bolnikov, ki so preboleli gripo, in 236.000 bolniki, ki so preboleli katero od drugih okužb dihalnega trakta. Ugotovili so, da je tveganje za posledične nevrološke ali duševne težave v primeru bolnikov, ki so preboleli covid-19, kar za 44 odstotkov višje kot v primeru bolnikov, ki so preboleli gripo. Za 16 odstotkov je višje tudi v primerjavi z bolniki, ki so preboleli druge okužbe dihalnega trakta.

Epidemija kroničnih težav?

Glavni avtor študije Paul Harrison je sicer poudaril, da tveganje za pojav teh motenj po covidu-19 na ravni posameznika sicer ni pretirano veliko, a bi lahko bil splošen učinek na svetovno prebivalstvo »znaten,« zlasti, ker so »številne od teh motenj kronične.« V skladu z izsledki študije bi lahko imeli dolgoročne posledice zlasti bolniki s hujšim potekom bolezni covid-19, ki jih je bilo treba hospitalizirati. Diagnozo nevrološke ali duševne motnje je v šestih mesecih po bolezni denimo prejelo kar 46-odstotkov bolnikov, ki so zaradi covida pristali na enoti za intenzivno nego. 2,7 odstotka teh bolnikov se je posledično srečalo z možganskimi krvavitvami. V primeru bolnikov, ki jih ni bilo treba hospitalizirati, je bil ta delež le 0,3 odstoten. Skoraj 7 odstotkov bolnikov, ki je potrebovalo intenzivno nego, je v šestih mesecih po bolezni doživelo možgansko kap.

»Iz študije je jasno razvidno, da lahko ima covid-19 resne posledice za duševno zdravje,« je glede izsledkov dejala Lea Milligan, izvršna direktorica mednarodne raziskovalne skupine s področja duševnega zdravja MQ: Transforming Mental Health. Študijo je izpostavil tudi vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu Roman Jerala, ki je prebivalce ob tej priložnosti znova pozval k cepljenju proti tej bolezni.