Bodite pozorni

Nikar ne ignorirajte bolečine v mečih!

Lara Jelen / Revija Zarja Jana
14. 2. 2021, 16.15
Posodobljeno: 14. 2. 2021, 16.16
Deli članek:

Bolečina v mečih se nam ne zdi nič kaj resnega. Radi jo pripišemo športni aktivnosti, morda pospravljanju ali pač določenemu gibu.

Zarja Jana
O periferni arterijski bolezni (PAB)

Vendar pa lahko takšna bolečina opozarja tudi na periferno arterijsko bolezen (PAB), ki jo mora nujno obravnavati zdravnik, saj lahko v nasprotnem primeru pride celo do odmrtja tkiva in posledično amputacije noge. Kako živeti s PAB, kaj lahko počnemo in kaj ne ter kdaj je potrebna operacija, nam je povedal Domen Slapnik, dr. med, specialist splošne kirurgije, usmerjen v žilno kirurgijo, iz Splošne bolnišnice Celje.

»Kadar se bolečine v prstih ali stopalu pojavijo že po nekaj korakih ali v mirovanju, s pridruženo spremembo barve prstov ali stopala, govorimo o kritični ishemiji uda. V tem primeru gre že za napredovalo bolezen in bolnik z obiskom zdravnika ne sme odlašati, saj bo potreben ustrezen poseg.« Dr. Slapnik poudarja, da je ob nenadni hudi bolečini v nogi, ki pobledi, potreben takojšen pregled v urgentni ambulantni. »Najverjetneje gre za akutno zaporo arterije. Največkrat nastane pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo (ena najpogostejših motenj srčnega ritma), ni pa nujno. Za ohranitev uda je potreben takojšen poseg.«

Na periferno arterijsko bolezen (v nadaljevanju PAB) je smiselno pomisliti, kadar se bolečina v mečih pojavlja med hojo in popusti v mirovanju. Ponavadi bolniki najprej občutijo bolečine po daljši prehojeni razdalji, ko bolezenski proces napreduje, pa že na krajši razdalji. Vse dotlej, ko človek zaradi bolečin v mečih ne more več prehoditi niti nekaj deset metrov ali se bolečine pojavijo že v mirovanju. No, to zadnje je res zadnji, skrajni alarm, da moramo o svojih težavah obvestiti osebnega zdravnika, a raje ne čakajmo tako dolgo. Zdravnik nas bo ob zgoraj opisanih simptomih napotil na pregled k ustreznemu specialistu (internistu angiologu ali žilnemu/splošnemu kirurgu) ali na slikovno diagnostiko (ultrazvok arterij spodnjih okončin ali CT-arteriografijo). A kaj PAB sploh je? »Gre za bolezenski proces ateroskleroze – kronične bolezni s kopičenjem maščobnih delcev v steni arterij. Postopno nastajajo večji plaki, ki arterije najprej zožijo, lahko pa tudi popolnoma zaprejo. Pri koronarnih arterijah je posledica  srčna kap, pri možganskih možganska kap, kadar zapora prizadene arterije udov, pa je poznana kot PAB (periferna arterijska bolezen). Ta se najpogosteje pojavi pri ljudeh, starejših od 55 let,« pojasnjuje Domen Slapnik, dr. med.

Več možnosti zdravljenja

Človek, ki mu ugotovijo PAB, bo dobil zdravila za redčenje krvi, glede na razvitost bolezni pa se nato zdravniki odločijo o nadaljnjih ukrepih. »O vrsti posega (klasična operacija ali širjenje žile s t. i. balonom – perkutana balonska angioplastika) se največkrat dogovorimo na konziliju (kirurg, radiolog, angiolog). Bypass oziroma obvod je potreben pri daljših kroničnih zaporah arterij. Širjenje žil z balonom, ob katerem je velikokrat vstavljen še stent (opornica), pa je primerno za krajše zapore ali zožitve (stenoze), ko zapora še ni popolna, povzroča pa že težave bolniku. Ta poseg je prijaznejši do bolnika, saj je minimalno invaziven. Arterijo se zbode preko kože, vanjo vstavi poseben kateter in nato pod kontrolo rentgena opravi širjenje žile z napihovanjem balončka na mestu zožitve. Eden izmed možnih posegov je še tromboliza, ki se uporabi pri svežih zaporah (trombozah) arterij in pri kateri se po posebnih katetrih do strdka dovaja ustrezno zdravilo za topljenje.«

Vedno se ne odločijo za poseg

Če se PAB pravočasno odkrije in se jo tudi hitro odpravi, človek o njej ne bo preveč razmišljal. Drugače pa je, ko izve za diagnozo in dobi zdravila, naprej pa se ne ukrepa. Takrat se prebudi nešteto vprašanj, kot denimo, ali je varno hoditi v hribe, na masažo, v savno in ali se lahko zaradi tega nakopičen plak v žilah nog prestavi kam drugam (na primer do srca ali pljuč). Tudi vprašanje, zakaj se ne opravi posega, ni redko. Strokovnjak odgovarja: »Mnogokrat se pri začetnih oziroma blagih simptomih, ko človek še lahko prehodi daljšo razdaljo (denimo en kilometer ali celo več), ne odločimo za poseg, saj v tem primeru tveganje posega presega njegovo dobrobit. Prav tako pri določenih bolnikih poseg ni tehnično izvedljiv in je edina možnost konzervativno zdravljenje. V tem primeru bolnik jemlje zdravilo za redčenje krvi, hkrati pa zdravimo povišan krvni tlak, holesterol, nujna sta opustitev kajenja in trening hoje.« O hoji v hribe, masaži in savni pa: »Vse od naštetih dejavnosti sodijo v sklop zdravega načina življenja, z njimi premagujemo stres, zato so celo zaželene, da se jih izvaja. Sprostitev posredno vpliva tudi na nižji krvni tlak, ki je eden od dejavnikov tveganja za PAB. Ne smete pa pri tem pozabiti na zadostno hidracijo. Pri zamašenih arterijah ni nevarnosti, da bi se kaj prestavilo drugam. Pljučna embolija (ko pride strdek v pljuča) lahko nastane kot posledica globoke venske tromboze, to pa je povsem drugo in ni povezano s PAB.«

Hodite, če le lahko! 

»Operacija zahteva od kirurga natančno kirurško tehniko in zbranost kot večina posegov v žilni kirurgiji, vendar gre načeloma pri obvodih na udih za rutinski poseg. Zahtevnejši, tudi z vidika okrevanja bolnika, je obvod, ki poteka z aorte na ud (v primeru bolezenskega procesa na medeničnih arterijah). Na poseg se lahko bolnik najbolje pripravi tako, da opusti kajenje ter skrbi za dobro fizično kondicijo s telesno vadbo in vzdrževanjem primerne telesne teže. Če bolniki nimajo pridruženih zdravstvenih težav, lahko po posegu in odstranitvi kožnih šivov povsem normalno aktivno živijo.«

Vsem, ki imajo PAB in še nimajo datuma posega, Domen Slapnik polaga na srce, naj zaradi svoje bolezni ne obmirujejo. »Pomembni so vsakodnevna hoja v okviru zmožnosti, sprehodi oziroma intervalni trening hoje, ki je osnova nefarmakološkega zdravljenja. Bolnik hodi, dokler se ne pojavi bolečina v mečih, nato pa počiva, da bolečina povsem popusti, in nato nadaljuje s hojo. Če bolniki trening dosledno izvajajo, s tem postopno povečajo razdaljo, ki jo lahko prehodijo zaradi razvoja kolateral. Te imajo funkcijo 'naravnega bypassa'. Ta trening se priporoča vsaj petkrat na teden pol ure na dan. Pomembna je seveda motiviranost bolnika.« Z redno hojo boste prej opazili, ali se vam razdalja, ki jo lahko prehodite, slučajno krajša. Če ste lahko prej prehodili več sto metrov brez bolečin v mečih, zdaj pa se vam te pojavijo že po nekaj metrih, o tem nujno obvestite svojega zdravnika. »Ravno tako bodite pozorni na rane ali spremenjene barve prstov ali celega stopala. Sploh sladkorni bolniki bolečino slabše občutijo in posledično tudi rano opazijo pozneje, zato je pri njih zelo pomembno redno samopregledovanje stopal,« svetuje.

Jejte več rib

In koliko si lahko pri nadzorovanju ali celo preprečevanju PAB pomagamo s prehrano? »Priporoča se sredozemska prehrana (ribe, zelenjava, olivno olje …). Ribe vsebujejo maščobne kisline omega 3, ki zmanjšajo kopičenje maščob v arterijah. Tudi kozarec kakovostnega črnega vina ob hrani ne škodi, saj vsebuje flavonoide, resveratrol, ki preprečujejo oksidacijo LDL-holesterola (slab holesterol) in s tem tvorbo plakov v stenah arterij. Skrb za zdravo življenje z uživanjem zdrave prehrane je bistvena že pred razvojem bolezni, saj je samo s prehrano ne bomo pozdravili. Predvsem sladkorni bolniki, ki so še bolj ogroženi za PAB, pa se morajo držati sladkorne diete in skrbeti za urejeno raven sladkorja v krvi z rednim jemanjem zdravil.«

Še nekaj lahko storimo, da preprečimo PAB ali njen slabši potek, zaključi sogovornik. »Izmed vseh nasvetov je ta morda celo najdragocenejši: nehajte kaditi! Nikoli ni prepozno, saj kajenje bistveno vpliva tudi na slabši rezultat ali neuspeh zdravljenja po revaskularizaciji uda (ponovni vzpostavitvi krvnega obtoka, op. a.).«

Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.

Zarja Jana
Nova številka revije Zarja Jana