Kaj je karagenan
Pridobivajo ga iz alg in morske trave, nekatere raziskave pa kažejo, da naj bi imel karagenan odvajalni učinek v našem telesu.

Po navadi je tako, da nas ravno takrat, ko je najmanj potrebno, presenetijo prebavne težave. Napihnjenost, vetrovi, boleča prebava ali driska ob najbolj neprimernem času. Vzrokov ne znamo pojasniti, ker smo seveda na pomembne dni še toliko bolj pozorni na to, kaj zaužijemo. A vendarle ne poznamo vseh vsiljivcev v hrani. V marsikaterih predelanih živilih se namreč skriva kar nekaj vsiljivcev, ki lahko napravijo zmedo v vašem črevesju in povzročajo drisko. Bodite pripravljeni, če na deklaraciji opazite katero od naslednjih sestavin.

Sladkorni alkoholi

Kljub imenu niso zares alkoholi, ampak kemijske substance, ki služijo kot umetna sladila. Gre za laboratorijsko izpopolnjene ogljikove hidrate, ki imajo manj kalorij kot sladkor in ne vplivajo toliko na dvig ravni sladkorja v krvi. Običajno jih najdemo v izdelkih, ki so označeni s krilaticami manj sladkorja ali brez dodanega sladkorja. Najpogostejša sladkorna alkohola, ki ju najdemo v živilih, sta maltitol in sorbitol, ki imata odvajalne učinke. Zanju so značilni prebavni simptomi, kot so napihnjenost, razdražljivo črevo in želodec. Vzrok za to je precej preprost: naša telesa so narejena za prebavo pravega sladkorja, ne umetnega. Težave pri prebavljanju nastanejo zato, ker sladkornih alkoholov nekateri preprosto ne morejo prebaviti.

Umetno pridobljene maščobe

Te maščobe prav tako kot umetna sladila na naše telo delujejo odvajalno, ker jih človeška telesa ne morejo prebaviti. Gre za maščobe, ki jih običajno najdemo v izdelkih, ki se ponašajo s tem, da vsebujejo manj maščob. Spet gre za neki laboratorijsko spremenjeni nadomestek maščob, ki je po okusu veliko manj zadovoljujoč kot izdelek s pravo maščobo, zato pri uživanju izdelkov s takšno maščobo obstaja nevarnost, da jih zaužijemo veliko več ali pa v nas sprožijo slo po še dodatni hrani. Kar nas seveda zapelje v začaran krog prebavnih težav. Najbolj pozorni na te vsiljivce morate biti pri izdelkih, ki bi po vaši zdravi logiki morali vsebovati precej maščobe, a na njih piše, da so lahki ali z manj maščobe. Denimo čips, ocvrti krompirček, pecivo in podobno.

Guar gumi in ksantan gumi

Gumiji se v hrano in zdravila dodajajo za čvrstost, pogosto pa se v hrano dodajajo tudi kot nadomestek glutena. Oba gumija sta visokovlakninska, saj guar gumi pridobivajo iz vrste fižola, ksantan gumi pa je derivat bodisi koruze ali soje. Čeprav so visokovlakninska živila ključnega pomena za uravnoteženo prebavo, imajo v večjih količinah lahko ravno nasproten učinek – povzročijo prebavne težave. In živila, ki vsebujejo velik delež omenjenih gumijev, povzročajo napihnjenost, vetrove in drisko.

Karagenan

Tudi to je aditiv v hrani, ki skrbi za čvrstost in zgostitev v nekaterih mlečnih izdelkih in sirih, najpogosteje pa ga najdemo kot dodatek mandljevemu mleku. Pridobivajo ga iz alg in morske trave, nekatere raziskave pa kažejo, da naj bi imel karagenan odvajalni učinek v našem telesu. Pri čezmernem uživanju naj bi v črevesje vsrkaval več vode, kar naj bi zrahljalo in razredčilo blato. Podoben učinek imajo tudi odvajala.