Kapre

Okusni sredozemski popki, ki razstrupljajo

Z.F.
10. 1. 2021, 09.01
Posodobljeno: 10. 1. 2021, 09.01
Deli članek:

Na praznični mizi so se marsikje pojavile tudi kapre. Kaj so in od kod prihajajo? Ali veste, da so jih poznali že stari Egipčani in Rimljani? Že od nekdaj so veljale za učinkovit protistrup, saj telo alkalizirajo in nevtralizirajo škodljive proste radikale.

Dreamstime
Mnogi kapre sejejo zaradi čudovitih listov in biserno belih cvetov, ki cvetijo od maja do začetka jeseni.

Danes kapre najdemo predvsem v Sredozemlju. Uspevajo tam, kjer večina drugih rastlin sploh ne bi preživela, na vročih skalnatih podlagah in ob pomanjkanju vode. Prav zaradi tega velja za veličastno rastlino, ki hitro raste in lepo cveti. Če poberemo popke, še preden se odprejo, in jih vložimo v kozarčke, dobimo kulinarično specialiteto.

Lahko ga posadite doma

Res je, kaprovec lahko posadite doma, a za vzgojo grmička bo potrebnega nekaj znanja. V nasadih jih sicer najdemo posajene večinoma v Maroku, Španiji, Italiji, Turčiji in na Cipru. Zaprte cvetne popke vložijo v sol, kis ali slanico. Surovi niso užitni. Okus vloženih kaper je močan, oster, rahlo pikanten, slan in ima svojevrstno aromo. Pri kaprah je tako kot pri tartufih ali nekaterih drugih delikatesah, lahko so vam noro všeč ali povsem zanič. Če smo vas kljub vsemu prepričali, da boste kaprovec posejali doma, ga pred setvijo skupaj s finim peskom za 14 dni zamrznite. Nato seme 24 ur namakajte v topli vodi in posejte v lončke, kjer naj kali v temnem prostoru. Zemlja se ne sme izsušiti. Ko mine nevarnost zmrzali, lahko rastlino posadite na prosto ter postavite na toplo in sončno mesto. Popke kaprovca obiramo, ko so olivno zelene barve, in jih vložimo v sol ali mešanico soli in kisa. Za najokusnejše in kakovostnejše veljajo tiste, ki so vložene v soli, saj tako ohranijo največ okusa in zdravilnih snovi.

Krepijo imunski sistem

Kapre vsebujejo številne telesu koristne snovi, antioksidante, ki v telesu preprečujejo nastanek vnetij, selen in precejšnjo mero vitamina E. Dokazano kapre krepijo naš imunski sistem, nevtralizirajo vnetja in delujejo antialergijsko. Zdravilci jih priporočajo ljudem z artritisom, saj naj bi pomagale pri regeneraciji hrustančnih celic v prizadetih sklepih. Skorja korenin kaprovca deluje blagodejno na ledvice, zato kapre priporočajo tudi bolnikom z okvaro jeter. Raziskave so pokazale, da protein lektin, ki ga najdemo v kaprah, preprečuje tudi delitev in razrast rakavih celic pri raku dojk in jeter. Ob rednem uživanju vam bodo pomagale pri zniževanju previsokega holesterola v krvi.