Za nagrado za najboljše raziskovalno delo so se potegovali zdravniki in farmacevti iz devetih držav: poleg Slovenije še iz Avstrije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Črne Gore, Hrvaške, Madžarske, Severne Makedonije in Srbije. Strokovna komisija je letos prejela kar 309 strokovnih člankov, kar je največ doslej, v ožji izbor se je uvrstilo 222 nominirancev, v finalu pa jih je bilo 19. Naslov zmagovalca je bil podeljen v vseh vključenih kategorijah: farmacija, gastroenterologija, ginekologija, intenzivna medicina in anesteziologija, nevrologija, oftalmologija, pediatrija, pulmologija in alergologija ter revmatologija. V vsaki kategoriji sta bila po dva finalista z izjemo ginekologije, kjer so se letos za naslov najboljšega potegovali trije finalisti.

Med devetnajstimi finalisti je bilo kar sedem mladih slovenskih strokovnjakov s področja medicine in farmacije; pet jih je tudi osvojilo glavno nagrado!

Z nazivom zmagovalci International Medis Awards 2020 se lahko pohvalijo:

Na področju farmacije: Doc. dr. Matej Štuhec, mag. farm., spec. klin. farm., je predavatelj na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani in na Medicinski fakulteti v Mariboru ter klinični farmacevt v Psihiatrični bolnišnici Ormož. Finale in nagrado mu je prinesla raziskava, v kateri je skupaj z ekipo dokazal, kako velika je dobrobit kliničnega farmacevta v domovih starejših občanov na zmanjšanje zelo velike težave zdravljenja z več zdravili sočasno (polifarmakoterapije) in povečanje kakovosti življenja, zlasti med bolniki z duševnimi boleznimi. Upa, da bo zmaga pomagala prepoznati potrebo po kliničnem farmacevtu v zdravstvenih domovih tudi v Avstriji, Hrvaški, Srbiji, na Madžarskem in drugod, saj so trenutno storitve klinične farmacije v obliki ambulant v zdravstvenih domovih na voljo samo v Sloveniji.

Na področju nevrologije: Tomaž Rus, dr. med., specializant nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, je z ekipo proučeval biološke označevalce nevrodegenerativnih bolezni, ki se izražajo z motnjami gibanja, t. i. parkinsonizme. Poznanih je namreč več vrst parkinsonizmov, ki sprva potekajo podobno, a je njihova prognoza zelo različna. V raziskavi so analizirali presnovne možganske vzorce, ki so specifični za različne vrste parkinsonizmov in s katerimi je možno ločiti parkinsonizme že zgodaj v poteku bolezni.

Na področju oftalmologije: Asist. mag. Alenka Lavrič Groznik, dr. med., spec. oftalmologinja z Očesne klinike UKC Ljubljana, je s sodelavci proučevala prekrvavljenost žilnice pri nedonošenih otrocih, saj je več do tedaj objavljenih študij potrdilo tanjšo žilnico pri nedonošenčkih, bodisi z retinopatijo ali brez nje, v primerjavi z donošenimi otroki, vendar pa do sedaj nobena ni opisala prekrvljenosti žilnice. Število močno nedonošenih otrok narašča, zato je retinopatija pri teh otrocih pomemben vzrok slabovidnosti in celo slepote.

Na področju pediatrije: Jasna Šuput Omladič, dr. med., spec. pediatrije s Pediatrične klinike UKC Ljubljana, je skupaj z ekipo skušala dokazati, da tudi kratko obdobje povišanih vrednosti krvnega sladkorja vpliva na delovanje možganov pri sladkornih bolnikih. Potrdili so, da povišana raven krvnega sladkorja vpliva na delovni spomin in posledično tudi na kakovost šolskega dela. Kot zdravnica, ki se ukvarja z zelo ranljivo skupino bolnikov, v svojem delu vidi številne pozitivne plati. Ključna je pomoč otrokom, da se počutijo bolje, normalno opravljajo vsakdanje naloge in živijo polno življenje.

Na področju revmatologije: Rok Ješe, dr. med., spec. revmatologije, s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana, je skupaj z ekipo skušal olajšati, poenostaviti in pospešiti diagnostiko pri bolnikih s sumom na gigantocelični arteritis. Ugotavljali so ultrazvočno izmerjeno mejno debelino žilne stene posameznih arterij, ki bi pomagala razločiti med vnetno prizadeto in normalno žilno steno. Po zaključeni raziskavi pričakujejo, da bo diagnostika gigantoceličnega arteritisa zdaj lažja. Pri tej bolezni namreč velja rek »čas je vid«, saj je eden od glavnih zapletov bolezni trajna slepota. Z načinom dela, uporabljenim v raziskavi, so pri bolnikih z gigantoceličnim arteritisom uspeli zmanjšali delež oslepelih bolnikov z dobrih 30 na manj kot 10 odstotkov.

Poleg navedenih raziskovalk in raziskovalcev sta se v finale letošnjega natečaja uvrstila še Kaja Kolmančič, dr. med., specializantka nuklearne medicine s Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana, finalistka na področju nevrologije, in dr. Marko Zdravković, dr. med., spec. anesteziologije in reanimatologije z UKC Maribor, finalist na področju intenzivne medicine in anesteziologije.

Sedem slovenskih strokovnjakov nas letos v natečaju postavlja ob bok avstrijskim raziskovalcem (v finale se jih je prav tako uvrstilo sedem), kar je zelo velik uspeh, saj ima naša severna soseda za raziskovalno delo vsekakor boljše pogoje. »Poleg pomanjkanja sredstev je omejevalni dejavnik tudi dejstvo, da vsaj v kliničnih vedah ni predvidenega časa, ki bi bil namenjen predvsem ali samo za raziskovalno delo; večina raziskovalnega dela tako poteka v prostem času – ob popoldnevih, večerih in prostih vikendih,« je stanje pri nas povzel mladi zdravnik Rok Ješe, zmagovalec na področju revmatologije.

Tudi letos je strokovna žirija podelila nagrado v posebni kategoriji, v kateri je poleg strokovnosti izstopala predvsem skrb za sočloveka. Podelili so jo osebju Klinike za ženske bolezni in porode Kliničnega bolnišničnega centra Zagreb, tj. porodnišnice Petrova, ki je 22. marca letos ob rušilnem potresu z velikimi napori vseh zdravnikov in medicinskih sester ter ob nesebični pomoči prostovoljcev uspela ne le preseliti vseh novorojenčkov, tudi nedonošenčkov v inkubatorjih, ter njihovih mamic, temveč tudi zanje ustrezno poskrbeti. S tem so izkazali veliko mero strokovnosti, znanja in organizacijskih spretnosti ter tudi veliko medčloveško solidarnost.

Vsi letošnji finalisti in njihovo raziskovalno delo so bili predstavljeni v filmu Zapriseženi znanosti, v katerem so nastopili tudi nekateri drugi ugledni znanstveniki in vidnejši predstavniki s področja znanosti.

Za verodostojnost celotnega natečaja International Medis Awards je skrbela mednarodna strokovna žirija, sestavljena iz desetih žirantov, ki prihajajo iz sedmih držav, iz katerih so se prijavljali kandidati. Kriteriji za uvrstitev na natečaj so bili jasni – objava članka v strokovni mednarodni publikaciji, ki ima faktor vpliva vsaj 1,500. »Če zmagate na natečaju International Medis Awards, pomeni, da ste uspeli zasnovati, izvesti in v mednarodni reviji z visokim faktorjem vpliva objaviti pomembno raziskovalno delo. In prav kakovost revije poglavitno odloča o mestu, ki ga bo kandidat zasedel. V IMA smo zasnovali točkovnik, ki na dve decimalki natančno pokaže, katero mesto je zasedel kandidat. Pri točkah se torej vrednoti faktor vpliva mednarodne revije, ali je kandidat prvi ali vodilni avtor in ali gre pretežno za klinično ali bazično raziskovalno delo. Vse je zasnovano zelo transparentno, kar je zame tudi prvi in glavni pogoj,« je povedal predsednik žirije prof. dr. Matija Tomšič, dr. med., spec. revmatologije z UKC Ljubljana, in dodal, da je natečaja vesel še zlasti zato, ker nagrad, ki bi bile namenjene zdravstvu, še posebej zdravnikom in farmacevtom, ki opravljajo redno klinično delo, ob tem pa še najdejo čas in voljo za raziskovalno delo, do tega natečaja še ni bilo. »Zato sem vesel in ponosen, da sem lahko skoraj od samega začetka pomagal oblikovati merila za izbor nagrajencev,« je še dodal prof. Tomšič.

Natečaj je pred sedmimi leti spodbudilo podjetje Medis, ki je lani obeležilo 30. obletnico delovanja in zaposluje več kot 350 ljudi v Sloveniji in v hčerinskih podjetjih držav srednje in vzhodne Evrope. »Strokovnjaki raziskovalci na področju medicine in farmacije si zaslužijo, da javnost opazil rezultate njihovega dela in jim prizna uspeh, ki si ga zaslužijo. Najlepše pa je, ko vidimo, da nagrajenci našo nagrado izkoristijo na najboljše možne načine. Ponosni smo da je bila ravno ta nagrada spodbuda za prenovo laboratorija na Farmacevtski fakulteti v Sarajevu, v katerem se zdaj učijo nove generacije farmacevtov,« je ponosno poudaril Tone Strnad, predsednik upravnega odbora in ustanovitelj podjetja Medis.