Bolj »običajne« številke so 130, 150, 160. Več pa nikakor ne. Aleš je vrsto let hujšal in se redil, pa spet shujšal in se spet zredil. Potem se je odločil temu narediti konec. Šel je na operacijo želodca in zdaj je hujšanje preprosto. Seveda pa ni preprosto priti do operacije, pot do nje je dolga in zapletena. Pa pojdimo od začetka.

Tehtnica v lekarni ni delala

Aleš je stopil na tehtnico v lekarni v zdravstvenem domu. Tam so tehtnice s kar visokimi številkami. A naprava ni delovala. Maksimalna teža je bila 225 kilogramov. Aleš jih je imel očitno več. Naslednji dan se je za šalo stehtal na delovnem mestu, kjer imajo poštno tehtnico za res težke palete. Ta je pokazala 227 kilogramov. »Na tej fotografiji sem seveda  grozljiv. Vsa oblačila, ki sem jih nosil, so mi bila premajhna, hlače so pokale po šivih in nosil sem majice 9 XL. Komaj sem se premikal. Ponoči sem slabo spal, zaradi težav z dihanjem sem se zjutraj zbujal utrujen. Začarani krog.«

Zanima me, kako je postal tako debel. »To je vprašanje za milijon dolarjev. Prišlo je postopoma. Z vsaj tremi poskusi uspešnega hujšanja. S 120 na 90, s 140 na 120, s 190 na 120. Ampak vsakič sem težo pridobil nazaj.« Koliko človek poje, da se tako zredi, me zanima. »Zdi se mi, da je šlo za kombinacijo neaktivnega sloga življenja, pretiranega buljenja v računalnik in prenajedanja. Od jutra do popoldneva običajno nisem jedel nič, popoldne pa sem šel (lačen) iz službe spotoma večkrat v McDonalds. Pojedel sem dva velika menija, pa še kaj zraven. Dvakrat, trikrat na teden. Po takšni hrani si zaspan. Zvečer pred spanjem pa še kakšen napačen obrok. Nezdrava hrana, preveč hrane in ob napačnem času – temu se reče 'binge'. Pri dr. Sentočnikovi sem leta 2009 shujšal za 70 kilogramov in imel vso strokovno podporo. Imel sem učinkovito, ne preveč strogo dieto, s 1600 kalorijami na dan, s katero sem učinkovito shujšal. Vendar sem se odločil, da s hujšanjem nadaljujem sam. Pa mi je rekla, da se bom po vsej verjetnosti zredil nazaj. In sem se. V petih, šestih letih.«

Se koža krči?

Vprašam ga, ali njegova koža sledi hujšanju, ali se krči. »Čutim, da sledi, a gre zelo počasi skupaj. Zdaj hujšam počasi, vadim z osebnim trenerjem, pijem veliko vode, se mažem z arganovim oljem. Posledice na koži so vidne. Vseeno menim, da bo potrebna operacija kože, ki nam, bariatričnim pacientom, pripada brezplačno. V tujini so te operacije zelo drage. Čeprav sem doslej znižal težo že za sto kilogramov, bom moral shujšati še kakih 30 kilogramov, da se to zgodi. Se pa že zdaj počutim imenitno in letim po zraku!«

Odločitev za operacijo

bricelj po operaciji 2-12.09.19
Zarja Jana
Aleš Bricelj po operaciji želodca.

Pred nekaj leti je bil Aleš že v postopku za operacijo, čakalo ga je sedem pregledov specialistov, kardiologa, diabetologa, endokrinologa, pulmologa, psihologa ..., imeti moraš pozitivne izvide. Prvič jih Aleš ni dočakal, vmes si je premislil, bilo ga je strah posega, lani jih je. Zdravnici dr. Pintarjevi je prinesel vse izvide, vsa potrdila, da se operacija lahko opravi. Odločitev za vrsto operacije je prepustil njej. Odločila se je za želodčni obvod, ki je najučinkovitejša, pa tudi najbolj tvegana operacija. »Debelost je bolezen, ki se da pozdraviti, če tega ne zdraviš, se ti zelo verjetno zgodijo druge bolezni, diabetes, zamaščena jetra, težave z dihanjem, obraba sklepov. Imam srečo, da razen debelosti nisem imel drugih bolezni. Očitno imam dobre gene,« se smeje Aleš. »Imel sem tudi srečo, da sem se še pravi čas odločil in spremenil življenje.«

Ker je okleval, ga je Pintarjeva prepričala, da je skrajni čas za operacijo, saj ga v nasprotnem primeru čakajo različne bolezni. »Operacija je orodje, ki ti pomaga shujšati. Že pred njo moraš izgubiti kar nekaj kilogramov, sicer te ne sprejmejo. V življenju sem po različnih fazah shujšal že vsaj 200 kilogramov skupaj. Shujšati je dokaj lahko, a obdržati težo je problem, ker vzorci ostanejo isti. Postopek operacije je bil zelo hiter. V bolnišnici sem bil vsega skupaj štiri dni. Šivi so se hitro zacelili in  po dveh tednih sem šel že v službo. Po tej operaciji nisem več lačen, jem samo zato, da preživim. Zato hitro hujšam in se moram potruditi, da jem večkrat na dan. Večkrat po malo. Uživati moram multivitaminske tablete, z minerali. Vse je bilo idealno. Vsi, ki so šli na operacijo, pravijo, da bi šli že prej, če bi vedeli, da je tako preprosto. Zato pozivam mlade: pojdite na operacijo čim prej. Ker je tako več možnosti, da bo vse v redu. Pri starejših se rado kaj zakomplicira.«

Življenje po operaciji

Zanima me, kako se mu je spremenilo življenje. »Zelo. Vsak dan hodim na telovadbo, lažje se gibljem, v službi sem učinkovitejši, doma več pomagam pri hišnih opravilih, z otrokom se več ukvarjam. Prej mi je bilo ves čas vroče, pri 24 stopinjah sem se že spotil. Zdaj preprosto lažje živim in dosegam cilje, ki si jih zadam. Rešujem težave. In ta občutek je neverjetno zadovoljiv. Prej jih nisem mogel, ker sem bil ves čas utrujen. Za operacijo me je prepričala mama, za kar sem ji zelo hvaležen. Imam veliko srečo, da imam ljubezen partnerke in ves čas podporo družine in prijateljev. Posebej pa se moram zahvaliti dr. Pintarjevi in celotnemu zdravstvenemu osebju na kliničnemu oddelku za abdominalno kirurgijo na UKC v Ljubljani. Brez njih mi ne bi uspelo.«

bricelj fitnes VITALIS 25.6.19
Zarja Jana
Aleš ima osebnega trenerja, s katerim delata vaje za moč, da se ohranijo mišice, maščoba pa se topi.

Polno spolno življenje

Aleša vprašam, ali je zdaj tudi njegovo spolno življenje kakovostnejše. »Seks je del lepega življenja. Po hujšanju je razumljivo pogostejši, intenziven in bolj reden, čeprav tudi v najhujših časih s tem nisem imel večjih težav,« se v zadregi smeje. »Hormoni sreče vplivajo, da imaš več volje do seksa, več seksa pa ti pomaga hujšati. Zadovoljen si in tako je krog sklenjen.« Aleš ima osebnega trenerja, s katerim delata vaje za moč, da se ohranijo mišice, maščoba pa se topi. Zdaj se z lahkoto giblje, pokončno hodi in je vzdržljivejši. Kombinacija vadbe in zdrave hrane dela čudeže. S prijatelji in družino hodi v hribe, z družino kolesari ter plava.

Hrana

Aleš ne sme jesti pregoste hrane, po njej je že nekajkrat bruhal. Najbolj mu prijajo tekoče stvari, ričet, enolončnice, juhe. Pa beljakovinski smutiji, v pripravljanju katerih je postal pravi mojster. »Operacija me je prisilila, da jem zelo majhne količine hrane. Prej pa ni bilo tako. Jesti moram vsaj petkrat na dan. A ker operacija povzroči, da ne občutiš lakote, kdaj kakšen obrok tudi preskočim, pa ga ne bi smel.«

Izpadanje las

Ker telo zaradi obvoda želodca ne dobi več vseh potrebnih snovi, so Alešu šest mesecev po operaciji izpadali lasje. To je kar pogosta kontraindikacija te operacije. A z različnimi prehranskimi dopolnili skuša telesu zagotoviti čim več snovi, ki jih potrebuje, in izpadanje las se je ustavilo. »Minusi so pri tej stvari zanemarljivi. Lahko se pojavijo kakšne komplikacije, a pri sebi jih za zdaj ne opažam. Piti moram veliko vode. Jem in pijem lahko vse, a še vedno hujšam.«

»O, kako je debel!«

Aleš prej ni mogel iti na zipline ali na rafting, zdaj lahko počne vse to. Prej je v letalu sedel na dveh sedežih, zdaj udobno sedi na enem. Prej je poslušal pripombe in zgražanje otrok ter odraslih na plaži: »O, kako debel je ta človek!« To je bilo zanj seveda zelo psihično naporno, ljudje so se mu smejali. Kako je Aleš videl samega sebe, ga vprašam. »Moje življenje je bilo zelo naporno, samega sebe sem videl manj debelega, kot sem bil v resnici. Ko sem shujšal za nekaj deset kilogramov, sem se počutil vitkega, lepega. A seveda nisem bil. Zdaj, pri 130 kilogramov, mi vsi govorijo kako fajn sem videti, ampak vem, da procesa še ni konec. Zadnjič je nekdo v skupini omenil, da pri 150 kilogramih ne more živeti, pa sem se mu samo smejal. Očitno sem te svoje kilograme kar dobro in ponosno nosil. Boj z njimi pa še traja.«

Cilj: novo življenje

Aleš želi shujšati za skupaj 130 kilogramov. Končni cilj je 97 kilogramov. »Ko bom dosegel to težo, bo 'projekt minus 130' končan. Projekt naj bi trajal štiri leta, za nagrado pa si takrat privoščim tetovažo s to tematiko,« je odločen. Vprašam ga, ali ima občutek izgube, praznine, saj je izgubil kar nekaj svoje teže. »Odlično vprašanje,« je navdušen, »prej sem ta občutek reševal s hrano, bil zapolnjen, potem pa nesrečen, ker sem se zredil. Občutek praznine se pojavi večkrat  na dan in potem izgine. Spijem kakšno kavo, pojem malo juhe, popijem kozarec vina, pokadim kakšno cigareto, pojem kakšno sladico ..., a operacija za zdaj vse to uravnoveša.«

Ga kaj plaši, ker postaja drugačen človek, me zanima. »Uh, ja, spet ste zadeli! Hujšanje ti prinaša različne priložnosti in od tebe je odvisno, kaj si boš izbral. Ko maščobnega oklepa ni več, postaneš ranljivejši, a imaš mnogo več možnosti. Čestitam tistim, ki znajo svoje življenje živeti uravnoteženo dlje časa ter se ne predajajo skrajnostim in odvisnostim. Skrbim za odnose in zdaj se bo pokazalo, ali sem dober človek ali ne. Življenje je lahko polno izzivov. Nimam več izgovora, da ga ne živim.«

Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.