Ameriški slamnik prihaja s planjav Severne Amerike, kjer je bil priljubljena rastlina severnoameriških prerijskih Indijancev. Njegovo zdravilno moč so poznala že številna plemena, Cheyenne, Dakota, Kiowa, Omaha, Komanči in še bi lahko naštevali. Uporabljali so predvsem njegov sok ali kašo zdrobljene zeli, pa tudi koščke posušene korenine. Področja uporabe so obsegala rane, opekline, vnete dlesni, bolečine v grlu, kašelj, mumps, ošpice in tudi gonorejo. Pogosto so o ugodnih učinkih pisali tudi pri pikih kač in mrčesa, predvideva se celo, da so že takrat ločili med različnimi vrstami in jih tako ločili tudi po učinkovinah. V Evropo je ameriški slamnik prišel šele v začetku 20. stoletja kot naravna pomoč za krepitev imunskega sistema in kot okrasna rastlina, ki jo pogosto najdemo zasajeno v parkih ali okrasnih vrtovih. Seveda so skozi leta razvili številne različice, tako danes poleg nežno rožnato obarvanega ameriškega slamnika najdemo tudi druge barvne različice, vse od rumene pa do vijoličaste. A v zdravilne namene se danes uporabljajo zgolj tri vrste. To so ozkolistni, škrlatni in bledi ameriški slamnik. Največ pozitivnih učinkovin pripisujejo škrlatnemu.

Kako ga uporabljamo

Če imate katero od treh vrst na domačem okrasnem vrtu, jo s pridom izkoristite. V zdravilstvu so uporabni predvsem cvetovi in korenine. Cvetove nabiramo, ko se popolnoma odprejo, korenine pa šele, ko je rastlina stara več kot štiri leta. Imajo aromatičen vonj, ki je sprva sladek, nato grenak. V ameriškem slamniku najdemo številne spojine, ki stimulirajo delovanje belih krvnih celic, ki so odgovorne za obrambo našega organizma, torej krepijo imunski sistem. Med najpomembnejšimi derivati so kavne kisline, flavonoidi, fenoli, polisaharidi in eterično olje. Ti delujejo kot razkužilo, uničujejo glivice in krepijo imunski sistem. Glikozidi, ki jih prav tako najdemo v njem, zavirajo delovanje bakterij in virusov.

Tinktura iz ameriškega slamnika

Potrebujete večji kozarec za vlaganje, ki ga do polovice napolnite s posušenimi rastlinami ali do treh četrtin, če so rastline sveže. Nato jih prelijete s 60-odstotnim alkoholom, ki naj sega do vrha. Ekstrakcija naj traja vsaj mesec dni, nato jantarjevo tekočino precedite skozi fino cedilo. Tinktura je zelo ostrega okusa, zato jo redčite z vodo ali sokom. Najbolje bo, če uživate eno žlico na tešče kot krepitev imunskega sistema ali do tri žlice v času prehladov in imunskega upada. Tinkturo hranite v temnih steklenicah na temnem in hladnem mestu.