Izsledki študije londonske univerze King’s College, prve longitudinalne študije odziva imunskega sistema na okužbo z novim koronavirusom z otipljivimi rezultati vzbujajo skrb, da bi se lahko novi koronavirus pridružil sezonskim boleznim, kot je navadni prehlad, ki ga sicer prav tako povzročajo štiri vrste koronavirusov, poroča britanski časnik Guardian.

Raziskovalci so skozi daljše časovno obdobje analizirali odziv imunskega sistema pri več kot 90 bolnikih in okuženih zdravstvenih delavcih ter ugotovili, da je bila raven protiteles v njihovi krvi najvišja približno tri tedne po nastopu simptomov, a je nato začela hitro padati. Natančneje, približno 60 odstotkov oseb v študiji je na vrhuncu svojega boja z virusom doživelo »močan« odziv imunskega sistema, a jih je med njimi po treh mesecih to raven protiteles ohranilo samo 17 odstotkov. Pri drugih se je v tem časovnem obdobju raven protiteles zmanjšala za do 23-krat, v nekaterih primerih pa protiteles sploh niso več zaznali. Ugotovili so še, da so imeli najvišjo raven protiteles in jo tudi najdlje ohranjali bolniki s hujšim potekom bolezni, kar bi seveda lahko bila posledica tega, da je bila v njihovih telesih prisotna večja količina virusa. 

Izsledki tako kažejo, da bi novi koronavirus lahko postal sezonska tegoba, saj so protitelesa glavni branik v boju proti nadležnimi mikrobi. To je hkrati slaba novica tako za razvoj cepiv kot težnjo po čredni imunosti. Kaže torej na možnost, da cepiva ne bodo nudila dolgoročne zaščite, čredna imunost pa da sploh ne bo mogoča. Študija sicer še ni bila strokovno pregledana in objavljena v kateri od priznanih znanstvenih revij.

Protitelesa niso celotna zgodba

»Ne morem dovolj poudariti, kako pomembno je, da javnost razume, da je okužba s tem virusom slaba stvar. Nekateri, zlasti mlajši, so glede tega postali nekoliko brezbrižni, misleč, da lahko s tem prispevajo k čredni imunosti. Z okužbo in poznejšo izgubo imunosti ne bodo ogrozili samo sebe in drugih, temveč bi lahko bili v prihodnosti, če se znova okužijo, bolj izpostavljeni tveganju za hujšo obliko bolezni pljuč,« je poudaril virolog z Univerze v Cambridgeu Jonathan Heeney.

Arne Akbar, imunolog z londonske univerze UCL (University College London) na drugi strani opozarja, da protitelesa predstavljajo le del celotne zgodbe, še poroča Guardian. Po njegovih besedah je vse več dokazov, da lahko človeka pred tem virusom obvarujejo tudi limfociti T, ki jih telo proizvaja v boju proti navadnemu prehladu. Limfociti T nastajajo v kostnem mozgu, pozneje pa »dozorijo« v priželjcu. Pri bolnikih, ki se proti virusu borijo s temi belimi krvničkami, visoke ravni protiteles morda sploh niso potrebne, pravi Akbar.