Ali in koliko bi nas moralo skrbeti, smo vprašali strokovnjake. Mimogrede pa naleteli še na novo kanadsko študijo, ki je pogosto uporabo razkužil povezala s pridobivanjem teže pri otrocih.

Vse leto bi si morali razkuževati roke, ne le zdaj

Seveda je odgovor na vprašanje, postavljeno v uvodu, vedno odvisen tudi od tega, komu ga postavimo. Tako nam je Branko Pirš, dr. med., specialist dermatovenerolog, dejal, da tako umivanje kot razkuževanje kožo na rokah seveda izsušita, a da brez tega v obdobju nalezljivih obolenj, žal, ne gre. Pirš poudarja, da bi si morali prizadevati za preprečevanje okužb vse leto, ne samo zdaj. »Vse leto se soočamo z okužbami s številnimi mikrobi, ki se najbolj prenašajo prav v vzgojno-izobraževalnih ustanovah,« je povedal. Čeprav se z njim strinjamo, se sprašujemo, kakšne posledice bi dolgoročno imelo tako intenzivno razkuževanje za nežno otroško kožo. 

Umivanje naj ima prednost pred razkuževanjem

Na to vprašanje nam je odgovorila dermatolovenerologinja Katarina Trčko. »Redno in temeljito umivanje rok z milom in vodo je med epidemijo bistveno za preprečevanje prenosa okužbe. Če voda in milo nista dostopna, svetujemo razkuževanje rok z razkužilom. Umivanje rok naj ima prednost pred razkuževanjem,« je izpostavila. Strinja se, da so takšni ukrepi pomembni, a imajo hkrati neželene posledice. »S pogostim umivanjem, predvsem pa razkuževanjem, namreč odstranimo zaščitno maščobno pregrado v roženi plasti kože, ki je najpomembnejša zaščita pred vdorom zunanjih dejavnikov ter preprečuje izhlapevanje vode skozi povrhnjico. Posledica je pordela, izsušena in razpokana koža, ki se lušči. Razvije se lahko celo kontaktni dermatitis.« 

Povrnite koži maščobo in vlago

Nasploh pa je lahko čezmerno razkuževanje težava predvsem za tiste, ki že imajo obolelo kožo, torej za bolnike z atopijskim dermatitisom ali kroničnim ekcemom, je dodala. »Zanje je umivanje rok z vodo in milom primernejše kot razkuževanje. Da preprečimo pretirano izsušitev kože, po umivanju svetujemo redno uporabo negovalnih mazil, ki koži povrnejo maščobo in vlago. To so predvsem takšna, ki vsebujejo humektante (npr. urea, glicerin) in okluzivne emoliente (lanolin, mineralna olja, voski).« 

Večja izpostavljenost razkužilom, večja telesna teža

Večja izpostavljenost razkužilom je bila povezana z večjim indeksom telesne mase pri otrocih ter s spremembami mikrobov v njihovih želodcih in črevesju.

Izsušena koža pa očitno ni edino tveganje našega trenutnega vsakdana. Nova raziskava, pri kateri je med drugim sodelovala toksikologinja Alexis Temkin, je nakazala, da se s pretirano uporabo dezinfekcijskih čistil v domu poveča tveganje, da bo imel otrok kasneje v življenju čezmerno telesno težo. V raziskav se niso posvečali zgolj razkužilom za roke, temveč predvsem vsestranskim razkužilom, ki jih uporabljamo za čiščenje različnih površin v svojem domu in za čiščenje straniščnih školjk. Skupina 15 raziskovalcev je v Kanadi spremljala 757 mater in njihovih dojenčkov, starih od tri do štiri mesece. Spremljali in ocenjevali so vrsto in pogostost uporabe čistilnih sredstev ter svoje ugotovitve o primerjali z vrstami in količino mikrobov, ki kolonizirajo prebavila dojenčkov. Raziskovalci so tudi izmerili indeks telesne mase otrok (BMI) otrok, ko so bili stari eno leto in spet pri treh letih. Ugotovitve so objavili ta mesec v reviji Kanadskega medicinskega združenja CMAJ. 

Ne le odvečni kilogrami, tudi bolezni dihal

Večja izpostavljenost razkužilom je bila povezana z večjim indeksom telesne mase pri otrocih ter s spremembami mikrobov v njihovih želodcih in črevesju. »Te bakterijske spremembe so povezane s pogostostjo uporabe razkužil. Ko se je povečala uporaba razkužil, se je povečala tudi številnost bakterije Lachnospiraceae, ki je povezana z višjo telesno maščobo in odpornostjo proti inzulinu pri laboratorijskih živalih in ljudeh,« so pojasnili raziskovalci. Prav tako so ocenili, da je velika verjetnost, da se bodo dojenčki, ki so bili izpostavljeni pogostemu razkuževanju, tudi kasneje v svojem življenju spoprijemali z odvečno telesno težo. Poleg tega so opozorili na vrsto bakterij, povezanih z imunskim delovanjem (Clostridium), ki se je tudi zmanjšala v črevesnem mikrobiomu otrok, ki so bili izpostavljeni povečani uporabi dezinfekcijskih sredstev. Ta so še toliko nevarnejša, če se v njih skrivajo sestavine, kot so glutaraldehid, natrijev hipoklorit in kvartarne amonijeve spojine ali kvati, ki jih povezujejo z boleznimi dihal (astmo in kronično obstruktivno pljučno boleznijo). Še en razlog več, da posegamo po ekoloških čistilnih sredstvih, pa še pri teh je treba biti varčen.

Neizbežni ukrepi

Je naš in še posebej otroški črevesni mikrobiom, v katerem je kraljestvo koristnih bakterij, ogrožen zaradi pretirane uporabe razkužil? Milena Osole, dr. med., spec. kirurginja v pokoju, ki je dolga leta zdravila bolnike z boleznimi na črevesju, pravi, da bo za to ugotovitev potrebnih še kar nekaj raziskav. Prav ona nas je opozorila na omenjeno kanadsko raziskavo, a kljub temu opozarja, da ukrepi niso nastali kar tako v tri dni in da so tu zato, da nas varujejo. »Ker svet na covid-19 ni bil pripravljen in zanj še vedno ne pozna zdravila, nam preostanejo le preventivni ukrepi. Je pa jasno, da intenzivna uporaba dezinfekcijskih sredstev v vsakdanjem življenju ni zaželena. A dokler je to naša realnost, poskušajmo slediti ukrepom epidemiologov, ki v tej situaciji najbolje vedo, kako je smiselno ravnati. Dezinfekcijska sredstva je treba uporabljati smiselno in ciljno, vsekakor pa so nujna za odpravljanje morebitnih kužnih aerosolov s površin ustanov ali domov, kjer prebivajo oboleli,« je povedala za konec.

Jejte več probiotikov!

Prof. dr. Irena Rogelj z Inštituta za mlekarstvo in probiotike ima 30 let raziskovalnih izkušenj na področju biokemije in mikrobiologije mleka ter mlečnih izdelkov s poudarkom na raziskavah mlečnokislinskih bakterij, bakteriocinov in probiotikov. V zadnjem obdobju so njene raziskave usmerjene v proučevanje razvoja črevesne mikrobiote in vpliva zgodnje prehrane na razvoj ter zdravstveno stanje otroka. Rogljeva tolaži, da trenutno intenzivno razkuževanje ne bo tako hitro zdesetkalo koristnih bakterij v črevesju, saj so te veliko bolj kot od razkuževanja odvisne od naše prehrane. Večji vpliv bo zato imelo razkuževanje kvečjemu na mikrobioto kože, pravi. »Trenutna situacija zahteva poostreno higieno, mimo tega ne moremo. Če želimo dobro svoji in otroški črevesni mikrobioti, pa ob tem posezimo po koristni hrani. Upoštevajte zlata pravila zdravega prehranjevanja: jejte pestro, veliko zelenjave in vlaknin, fermentirana živila (jogurt, kefir, kislo mleko, fermentirana soja – tempeh, fermentirana leča, meso, kislo testo, kislo zelje, repa in druga fermentirana zelenjava). V takšnih situacijah, kot smo jim izpostavljeni sedaj, je priporočljivo tudi uživanje probiotičnih živil in probiotičnih prehranskih dopolnil, saj krepijo črevesno mikrobioto in s tem tudi naš imunski sistem,« svetuje.

Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.