Rabarbara je k nam prišla iz Azije, kjer je dolgo veljala celo za hrano revežev, danes pa je priznana kot prava zakladnica zdravja. Uporabna so predvsem njena stebla, rastlino pa praviloma uvrščamo med sadje. Odlikuje jo zanimiv okus, zato se počasi vrača tudi v kulinariko, nepogrešljiva je pri odpravi in preprečevanju številnih zdravstvenih tegob.

Bogastvo kalcija in vitamina A

Rabarbaro odlikuje visoka vsebnost kalcija, ki je nepogrešljiv za močne kosti, zdrave nohte in sijoče lase, prav tako kalija, ki pomaga pri odvajanju vode, ter magnezija in mangana, ki sta podpora mišičnemu sistemu. V njej najdemo veliko vlaknin, ki varujejo prebavni trakt, pa tudi vitamin A, ki je pomemben za zdravo kožo, sluznico dihal in sečil, ter določene vitamine iz skupine B in vitamin C. Omenili smo, da vsebuje tudi antrakinone, ti naj bi bili ključni pri preprečevanju širjenja metastaz in nastanka tumorjev. Strokovnjaki navajajo, da dobro vpliva na presnovo in pomaga v klimakteriju, deluje pa tudi antibakterijsko in protivnetno.

Kam na vrtu?

Na vrtovih velja za nezahtevno in trpežno rastlino, je trajnica, ki na slovenskih vrtovih dobro uspeva. Praviloma jo gojimo iz korenike stare, krepke rastline, ki jo razdelimo tako, da na vsakem delu ostane brst. Za sajenje je najbolj primeren čas v oktobru, moramo pa jo tudi nenehno deliti in omejevati, saj sicer poganjki oslabijo in čez čas odmrejo. Uživamo zgolj stebla, saj so listi zaradi visokih vsebnosti oksalne kisline strupeni in škodujejo ledvicam. Praviloma jo nabiramo do sredine junija, nato prenehamo zaradi kopičenja oksalne kisline tudi v steblih. Rabarbaro čez poletje uporabljamo za škropivo, ker na vrtovih odganja uši in druge škodljivce. Kilogram listov namočimo v petih litrih vode in postavimo na sonce. Ko povre, mešanico še deset minut kuhamo, nato pa ohlajeno škropimo po rastlinah, zlasti čebulo, por in korenje.