Jod je bistveno hranilo in pomembna sestavina ščitničnih hormonov. Ti hormoni so ključnega pomena pri uravnavanju presnove ter psihičnega in duševnega razvoja. Jod ima tako vlogo pri kognitivnih funkcijah, prispeva k sproščanju energije pri presnovi, delovanju živčnega sistema, ohranjanju zdrave kože, zob, nohtov in las ter je ključnega pomena pri nastajanju ščitničnih hormonov in pri normalnem delovanju ščitnice. Zato dobro vpliva tudi na ženske reproduktivne organe in tkivo v dojkah. Potreben je za zdrav imunski sistem, saj deluje protibakterijsko, protiparazitsko, protivirusno in protirakotvorno. Za opravljanje vseh teh funkcij mora odrasel človek dnevno zaužiti 200 mikrogramov joda.

Kako opazimo pomanjkanje joda

Dva od najbolj znanih in očitnih simptomov pomanjkanja joda sta nepravilno delovanje ščitnice in pojav golšavosti. A to sta skrajna simptoma, ki nastopita, kadar gre za ekstremno pomanjkanje joda. Če težav s ščitnico nimamo, to še ne pomeni, da zaužijemo dovolj joda. Pomanjkanje joda se namreč kaže tudi v obliki drugih simptomov, ki jih na prvi pogled morda niti ne pripisujemo pomanjkanju tega minerala. Kadar uživamo premalo joda, se pogosto počutimo depresivni in anksiozni, po nekaterih raziskavah smo celo manj zmožni zbranosti, pomnjenja in kognitivnih funkcij. Pojavijo se suha in luskava koža, krhki in lomljivi nohti, utrujenost, počasnejša presnova in težave z zaprtostjo, občutljivost na mraz, pridobivanje telesne teže, motnje srčnega utripa, zmanjšanje plodnosti, posredno se pojavijo tudi hemoroidi, migrene, ciste na jajčnikih in razvoj škodljivih bakterij v črevesju, kar privede do prebavnih težav in nevšečnosti. Vse to so težave, ki lahko opozarjajo na pomanjkanje joda kljub pravilnemu delovanju ščitnice, saj je ščitnica naravnana tako, da si na vsak način priskrbi nujno potreben jod za delovanje.

Kako si zagotoviti zadostno količino joda

Največ joda, ki ga ščitnica potrebuje za delovanje, se absorbira iz hrane. Zlasti iz živil, ki so obogatena z jodom, zato so največji vir joda morske ribe (tudi tunina in sardele), raki, školjke, alge in drugi morski sadeži ter seveda jodirana sol. Morske ribe in sadeži naj bodo za optimalno preskrbo z jodom na jedilniku od dva- do trikrat na teden. Precej joda si lahko zagotovimo tudi z uživanjem sadja, kot so ananas, kokos, jagode, marelice, mango, in zelenjave, kot so česen, špinača, bučke, ter mleka, sira, jogurtov, jajc in vode, ki vsebuje do 50 mikrogramov joda. Pravzaprav mora kar tretjino dnevno zaužitega joda pokrivati voda.

Jod v nosečnosti

Ker jod močno vpliva na plodnost in reproduktivne organe, je pomembno, da ga dovolj zaužijemo že v času, ko načrtujemo nosečnost. Pozneje je njegov vnos še toliko pomembnejši, saj vpliva na razvoj ploda, delovanje ščitnice pri zarodku in pozneje zagotavlja normalen razvoj govora in sluha ter mentalnih sposobnosti otroka. Premalo joda med nosečnostjo je lahko vzrok za spontani splav ali nepravilnosti v razvoju ploda, pozneje, pri novorojenčkih, pa se pomanjkanje joda lahko kaže kot težave z mentalnim in telesnim razvojem, ki jim medicinsko pravimo kretenizem.